Je to gospodarno?

Po lanski intervenciji vlade so se prejemki vodilnih v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) vsaj nekoliko znižali. Vendar je treba vedeti, da je to znižanje občutila samo peščica na vrhu DUTB, pa še od te peščice samo tisti, s katerimi se je individualna pogodba o zaposlitvi sklenila na novo. Določanje višine prejemkov vseh ostalih zaposlenih na slabi banki pa ni v pristojnosti vlade, temveč je prepuščeno upravnemu odboru slabe banke.

DUTB je resda v stoodstotni lasti države, a je samostojna pravna oseba, zaradi česar vlada na višino prejemkov ostalih zaposleni nima večjega vpliva. Lahko daje samo splošne usmeritve ter spremlja smotrnost in racionalnost poslovnih odločitev vodstva slabe banke, ne more pa zahtevati prilagoditve plač kar vseh zaposlenih v tej družbi. Vsaj tako trdijo na ministrstvu za finance. Izvirni greh je bil storjen že ob ustanovitvi slabe banke, ko je vlado vodil Janez Janša, ministrstvo za finance pa Janez Šušteršič. Tedaj je bila namreč sprejeta odločitev, da se zaposleni na DUTB izvzamejo iz plačnega sistema javnih uslužbencev. In posledice? Po novi sistematizaciji delovnih mest, ki jo je nedavno sprejela DUTB, je omogočena ustanovitev delovnega mestna projektnega menedžerja I, II in III. Bruto mesečne plače za ta delovna mesta so gibljejo v razponu od 20 tisoč do 45 tisoč evrov za projektnega menedžerja I, od 8900 do 20 tisoč evrov za projektnega menedžerja II in od 4000 do 8900 evrov za projektnega menedžerja III. Poleg tega pa projektni menedžer lahko dobi še nagrado za delovno uspešnost do višine dveh plač in pol in nagrado za poslovno uspešnost do višine ene plače, kar skupaj nanese do 157 tisoč evrov letne nagrade. Trenutno sta v DUTB zaposlena en projektni menedžer I in en projektni menedžer II, oba le začasno, do konca aprila letos. »Govorimo o zelo posebnem znanju, zelo posebnih ljudeh in zelo omejenem času,« visoke prejemke projektnih menedžerjev zagovarja šef DUTB Imre Balogh. Toda ti posebni ljudje v DUTB niso samo teden ali dva, temveč več mesecev. Najvišja plača v DUTB sicer znaša 31.500 evrov bruto, prejema pa jo začasno zaposleni strokovnjak s specialnimi znanji – po naših informacijah gre za finskega projektnega menedžerja Janneja Harjunpääja, ki je vodil postopke prestrukturiranja koncerna Cimos, zdaj pa vodi tudi postopek njegove prodaje. A pri prodaji se resno zatika, saj so se umaknili skoraj vsi interesenti, ostal je le še Nijaz Hastor, nekdanji solastnik slovenjegraškega Preventa, pa še on ponuja tako nizko kupnino, da ta ne bo zadoščala niti za poplačilo Cimosovih dolgov.

DUTB ima 225 zaposlenih. Španska slaba banka SAREB ima 244 zaposlenih, pri čemer pa upravlja skoraj 34-krat večje premoženje od slovenske slabe banke.

DUTB je svojo pot začela s 40 zaposlenimi. To število je hitro naraslo na 80 zaposlenih, nato na 121 zaposlenih, po odločitvi vlade, da se k DUTB pripojita Factor banka in Probanka, pa je poskočilo na 225 zaposlenih. Kar je ogromno, še posebej zato, ker ima DUTB sklenjene pogodbe tudi s številnimi zunanjimi sodelavci – svetovalci, cenilci, nepremičninskimi agenti, odvetniki. Za primerjavo: španska slaba banka SAREB ima 244 zaposlenih, pri čemer pa upravlja skoraj 34-krat večje premoženje od slovenske slabe banke. SAREB je namreč ob ustanovitvi prevzela premoženje v skupni vrednosti 50 milijard evrov, DUTB pa premoženje v skupni vrednosti 1,5 milijarde evrov. Zakaj se je vlada odločila za pripojitev namesto za likvidacijo Probanke in Factor banke, ni jasno. Precej ceneje bi bilo, če bi se na DUTB preneslo le neprodano premoženje obeh propadlih bank, ne pa tudi vseh njunih zaposlenih, saj zdaj DUTB teh ljudi ne more kar tako odpustiti. »Po zakonu o delovnih razmerjih pripojitev ne more in ne sme biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi,« pojasnjuje Simona Rodež iz DUTB.

Povprečna plača zaposlenega v DUTB skupaj z dodatkom za delovno dobo je v januarju znašala 3642 evrov bruto (oziroma 3358 evrov bruto, če se zraven ne prišteva plač izvršnih direktorjev). Če se število zaposlenih ne bo zmanjšalo, bo DUTB samo za plače v povprečju porabila skoraj deset milijonov evrov na leto. Enako nelogična kot pripojitev Probanke in Factor banke je odločitev DUTB-ja za podružnico v Mariboru. Sicer pa ima DUTB takšnih nesmiselnih stroškov še veliko. Na primer: v svoji neposredni ali posredni lasti ima okoli tisoč nepremičnin, od stanovanj, poslovnih prostorov do zemljišč, katerih skupna vrednost znaša kar milijardo evrov (če se upoštevajo tudi vsi stečajni postopki, v katerih je DUTB upnica). Stroški vzdrževanja teh nepremičnin so po podatkih DUTB lani znašali 1,2 milijona evrov – gre za stroške manjših investicij, stroške energije, upravljanja, čiščenja, varovanja, odprave napak in plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Seveda ne bi bilo smotrno in gospodarno, če bi DUTB stanovanja prodala na hitro in za bagatelo, pa vendarle bi morala upoštevati tudi, da cene nepremičnin na slovenskem trgu že nekaj let padajo in so danes na ravni tistih iz leta 2007. Avstrijska slaba banka HETA, ki je bila ustanovljena izključno za potrebe prenosa toksičnih posojil banke Hypo Alpe-Adria, je v pičlem letu dni prodala kar tretjino svojega portfelja in naj bi delovala le še do konca leta 2018, saj ji avstrijska država noče podaljšati življenjske dobe, DUTB pa sedi na mrtvem kapitalu in, kot kaže, namerava poslovati do konca podaljšane življenjske dobe, to je do leta 2022.