Transparentnost v Evropi zdaj!

Janis Varufakis, profesor ekonomije in nekdanji finančni minister v vladi Aleksisa Ciprasa, je sredi letošnjega februarja v berlinskem gledališču Volksbühne predstavil panevropsko Gibanje za demokracijo v Evropi. Gibanje, katerega namen je povezati različne civilnodružbene akterje, politike in intelektualce v Evropi, ki si prizadevajo za demokratičnejšo in transparentnejšo Evropsko unijo, je konec marca pripravilo peticijo Transparentnost v Evropi zdaj!. Ko bo zbralo podpise, bo peticijo predložilo pristojnim organom EU.

V peticiji, ki jo lahko podpišete na you.wemove.eu, zahtevajo spletni prenos sej Evropskega sveta, organov evroobmočja in drugih. Zahtevajo tudi objavo transkriptov zasedanj, tri tedne po seji pa še zapisnike Evropske centralne banke. Javnost mora biti seznanjena tudi z vsemi lobisti, ki delujejo na ravni EU, in njihovimi sestanki z izvoljenimi in imenovanimi uradniki EU. V zvezi s tem je zelo pomembna zahteva po elektronskem dostopu do vseh dokumentov v pogajanjih o transatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu (TTIP). Za avtorje so to nujni koraki k okrepitvi demokracije in večji transparentnosti v delovanju organov EU, saj je »transparentnost kisik za demokracijo. Nepreglednost (zaupnost, kot temu pravijo) je povzročitelj slabih odločitev, kar spodkopava boj za skupno dobro na ravni EU.«

Toda po Varufakisu cilj gibanja ni le demokratiziranje EU, ampak tudi »podreditev birokracije EU suverenim evropskim ljudstvom«, »razgradnja korporativne moči v Evropi« in »repolitizacija pravil za enotni trg in skupno valuto«, kar pomeni, da jih je treba znova prevetriti v političnih razpravah. Varufakis pravi, da DIEM sicer ni klasično levo gibanje, še manj stranka. Namen gibanja je ponuditi sodobnemu Evropejcu alternativo sedanjemu modelu delovanja EU, ki vse bolj spominja na čas po veliki depresiji leta 1929, ko so se razcveteli »deflacija, ksenofobija, hipernacionalizem, kompetitivne devalvacije in vojno hujskaštvo … Kakšna je bila naloga progresivnih sil leta 1930? Mislim, da je šlo za iskanje povezovanja onkraj strankarskih pripadnosti, da bi oblikovali panevropsko gibanje demokratov (radikalcev, liberalcev in celo naprednih konservativcev) in se postavili po robu silam zla. Bojim se, da smo se danes znašli pred enakim izzivom,« pravi Varufakis.

DIEM je seveda levo usmerjeno gibanje, ki si ne prizadeva za demokratični socializem, ampak (le) za demokratiziranje EU in vseh njenih podsistemov in evropskih družb. Lahko pa se povprašamo, kam pelje le zavzemanje za demokracijo, če v ozadju pobud ni globljega političnofilozofskega premisleka o strukturi in naravi bodoče evropske družbe. Na to dilemo je opozoril tudi Slavoj Žižek, ki je gibanje sicer podprl, »ker je treba poiskati rešitve za izzive globalnega kapitalizma na transnacionalni ravni«, vendar je v isti sapi opozoril: »Ok, lahko dobite vse te dokumente sej ECB, Ecofina itd. In kaj boste storili z njimi?« To vprašanje je pomembno zlasti zato, ker se programska listina gibanja izogne razmeram na nacionalnih ravneh, kjer so demokracijo, kar je je še, »ugrabile« in njene mehanizme zlorabile reakcionarne populistične in ksenofobne desne sile v boju za oblast.

Peticija je korak k razmisleku. Morda nezadosten, vendar potreben.