8. 4. 2016 | Mladina 14 | Svet
Kaj se lahko naučimo od Grčije?
Vzpon Zlate zore se je začel na lokalni ravni. Šlo je »zgolj in samo« za ljubezen do domovine.
Vodja grške konservativne Nove demokracije Antonis Samaras je v volilnem letu 2012, v času vročih volilnih obljub, veliko govoril o »ilegalnih imigrantih« in dejal, da so »ekonomski migranti« že kršili zakone, ker so v državo prišli nezakonito. Samaras je leta 2012 brezsramno zajahal rasistične in ksenofobne valove, dvakrat zmagal na volitvah in postal predsednik vlade. Ne za dolgo, pa vendarle. A leta 2012 se je v Grčiji zgodilo še nekaj veliko usodnejšega za politično sliko Evrope – neonacistična Zlata zora se je dvakrat zapored uvrstila v parlament in postala nekaj vsakdanjega. Kako je mogoče, da se je majhna militantna neonacistična organizacija v nekaj letih prelevila v eno najbolj priljubljenih političnih strank?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.