Dragi nasveti

Časi niso ugodni za prodajo bank, a državni holding hiti s pripravami na privatizacijo NLB. Za finančnega svetovalca pri prodaji je izbral mednarodno investicijsko banko Deutsche Bank. Po pogodbi, sklenjeni 1. aprila, ji bo SDH plačal do 2,9 milijona evrov, poleg tega ji bo povrnil stroške do največ 50 tisoč evrov.

Deutsche Bank bo torej s svetovanjem zaslužila skoraj tri milijone. Ali je bilo preostalih deset ponudnikov cenovno ugodnejših od nje, ni znano, saj SDH ni razkril, kdo so bili in kakšna je bila cena svetovanja. »Očitno v Sloveniji ne gre brez tega, da se tujim ’strokovnjakom’ plača več milijonov evrov za nekaj, kar bi lahko izpeljali tudi s celostranskim oglasom – vabilom k dajanju ponudb – objavljenim na primer v Financial Timesu, in bi stalo tisočkrat manj,« komentira poznavalec finančnih trgov.

Prva naloga Deutsche Bank bo priprava študije izvedljivosti, s katero naj bi ugotovili, ali je začetna javna ponudba delnic najprimernejša metoda prodaje delnic oziroma ali je z njo res mogoče doseči optimalno ceno. Pa je takšna študija res potrebna? Če je namen prodaje NLB čim višji izkupiček, je že zdaj jasno, da javna prodaja delnic ni pravi način za dosego tega cilja. Da javna prodaja uspe, je treba ponuditi nižjo ceno delnic, da privabiš vlagatelje, to pa pomeni nižji izkupiček.

Poznavalci opozarjajo, da razmere na trgu za javno prodajo niso prave: NLB še ni v položaju, ko bi kupcem ponudila rezultate uspešnega poslovanja za nekaj let nazaj in projekcije, ki bi odražale rast dividend. Poleg tega bo male domače vlagatelje težko prepričati, naj kupijo delnice NLB, glede na slabe izkušnje pri nakupu delnic NKBM leta 2007, predvsem pa glede na to, da so jih naše oblasti decembra 2013 razlastile brez nadomestila. Malo verjetno je, da bodo šli mali domači vlagatelji še enkrat na led. Morda SDH računa, da se bodo za nakup NLB zanimali tuji VIP-vlagatelji, kot sta Deutsche Bank in Credit Suisse. Danes so sicer velike evropske banke do nakupov zadržane, saj imajo same precejšnje težave z dobičkonosnostjo in z doseganjem zahtevane kapitalske ustreznosti.

Pomembno vprašanje je tudi, koliko naj bi država sploh iztržila za NLB oziroma pod katero ceno ne bi smela iti. To bi bilo laže oceniti, če bi vedeli, po kakšnih cenah se trenutno prodajajo banke v Evropi. Tega ne vemo, kajti največje banke, sploh pa takšne z bistveno višjo kapitalsko ustreznostjo od predpisane (kapitalska ustreznost NLB je konec leta 2015 znašala rekordnih 22,6 odstotka), v zadnjem času v EU ni prodajal nihče. Bančnik, ki je bil nekoč v vrhu NLB, meni, da bi morala država za banko iztržiti vsaj 0,75-kratnik njene knjigovodske vrednosti. Iz poslovnega poročila banke je razbrati, da je knjigovodska vrednost delnice NLB, d. d., konec leta 2015 znašala 62,1 evra. Po strategiji upravljanja kapitalskih državnih naložb pa je predvideno, da bo država v NLB obdržala 25-odstotni delež plus eno delnico. Pri prodaji 75-odstotnega deleža bi torej morala dobiti skoraj 700 milijonov. Toda v teh negotovih časih, ko se za nakup bank zanimajo predvsem špekulantski finančni skladi, je nerealno pričakovati, da bo SDH iztržil tolikšen znesek.