15. 4. 2016 | Mladina 15 | Komentar
V mojih očeh
Šešelj je z vidika mednarodnega kazenskega prava lahko tudi nekriv, a lahko le na prste ene roke naštejem tiste, ki bi bili za vso to nočno moro na Balkanu bolj krivi od njega
Fotografija, ki jo je po prihodu iz Haaga na Instagramu objavil Vojislav Šešelj in ob tem pripisal: »Evo opet koljem.«
Celo otroštvo in najstniška leta smo se enkrat v letu odpravili v Srbijo in enkrat na Hrvaško, v Dalmacijo. Za prvomajske na sam jug Srbije, še južneje od Leskovca, v porečje Puste reke, v malo vas kod babe i dede, in poleti na Brač, v njegovo najglobljo uvalo, v mestece trinajstih genovskih obrambnih stolpov in belega kamna iz petrade, kjer sta živela nono in nona. Tipični prazniki in počitnice otrok iz mešanega zakona, katerim srbohrvaščina ni bila neki umetni, jezikovnopolitični koncept, ampak resničen in živ materni jezik in ki nas je Aleksander Tijanić tam nekje na koncu svojih dobrih let razglasil za tiste, ki bomo v bivši državi edini še sposobni normalnega razmišljanja. Če bi bilo res tisto, kar velja kot domnevno resnično danes, da je med Srbi in Hrvati stalno tlel ogenj nekega večnega sovraštva, ki ga je bilo mogoče držati pod nadzorom samo pod trdim nedemokratičnim podplatom škornja nadnacionalne Partije z ekskluzivno pravico vladanja, potem bi to sovraštvo med vsemi temi obiski tamo daleko in v ljepoj našoj moral vsaj zaslutiti, vsaj v skozi zobe oziroma v šepetu izrečeni kakšni pripombi na račun tistih tam drugih, bodočih vojnih sovražnikov. Pa ga nisem. Prav nasprotno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Janez Černač, Kočevje
V mojih očeh
Sodnik je bil že dolgo v pokoju, ko je pivskemu omizju oznanil, da je enaka verjetnost, da boš našel stranišče v cerkvi kot pravico na sodišču. Ljudje v taki ali drugačni stiski se s tem vedno težko sprijaznijo. Vendar je bilo od nekdaj tako, da je vsaka oblast določala v urbarjih življenja zase pravice, za vse druge pa samo dolžnosti. Tako je tudi sedaj, ko se sodišča pri nas odločajo o pravicah domačih in tujih... Več