22. 4. 2016 | Mladina 16 | Pisma bralcev
Levica in njene bolezni
Glede na poročanje o drugem rednem kongresu Iniciative za demokratični socializem in o predstavi, ki jo želijo nekateri v stranki in tudi zunaj nje ustvariti o njem, se čutim dolžna podati še drug pogled na dogajanje v Krškem 9. aprila 2016.
Kongres se je začel okoli 10.30, po zadnjih registracijah udeleženk in udeležencev. Vseh skupaj nas je bilo preko tretjine vsega članstva, kar je pomenilo, da je bil kongres sklepčen (vmesno preverjanje sklepčnosti poslovnik kongresa ne predvideva). Po potrditvi dnevnega reda smo prešli k drugi in najbolj zanimivi točki dnevnega reda kongresa - k odločanju o prihodnjih korakih IDS v odnosu do volilne koalicije Združena levica. K besedi se je prijavilo 36 članic in članov IDS. Večina govorcev je nasprotovala združitvi oziroma začetku pogajanj za združitev v enotno stranko, njihova stališča pa so bila dobro argumentirana. Sama forma razprave, 3-minutni prispevki, ni v celoti dovoljevala še kako potrebne izmenjave stališč med članstvom o tako pomembni odločitvi, zato smo tisti člani in članice, ki se k besedi nismo prijavili, stališča, s katerimi smo se strinjali, podprli z aplavzom. To se je dogajalo ob predstavitvi stališč tako zagovornikov kot nasprotnikov združitve v enotno stranko.
Po skoraj treh urah razprave, ki je potekala mirno in so jo prekinjali le občasni aplavzi, se je predsedujoči kongresu odločil, da je čas za kosilo, čeprav smo bili sredi točke dnevnega reda. Dogovorjeno je bilo, da s kongresom nadaljujemo ob 14.45, po 45-minutnem premoru za kosilo. Člani in članice smo ob tej uri prišli nazaj v dvorano, kjer se je glasbena skupina pripravljala za nastop. Nihče ni prišel na oder razložit, kaj se dogaja, zakaj se kongres ne nadaljuje ob predvideni uri, nihče ni niti napovedal glasbene skupine … Člani in članice smo tako sedeli in čakali, da končno nadaljujemo s kongresom, zmedeni, ker nismo vedeli, kaj se dogaja. Seveda ni presenetljivo, da so ljudje začeli množično odhajati, saj ni nihče vedel, kaj bo sledilo. Ob 15.45 pa se je predsedujoči kongresu vendarle vrnil na oder in nas seznanil s tem, da so se pravkar sestali trije organi (nadzorni odbor, statutarna komisija in volilna komisija), ker naj bi ugotovili neke nepravilnosti. Po tem je kongres zapustilo še več ljudi. Nekateri pa smo vseeno čakali na nadaljevanje, saj smo v Krško prišli iz cele Slovenije, nekateri so za to, da so se lahko udeležili kongresa, celo koristili dopust. Prišli smo izraziti svoja stališča in svoje glasove v svoji stranki.
Še malo kasneje, ob približno 16.30, pa smo bili obveščeni, da bo treba sklepčnost še enkrat preveriti, da kandidature k volitvam niso bile oddane pravilno in da je prisotna samo ena članica volilne komisije. Obveščeni smo bili tudi, da se zaradi vsega te-
ga in zaradi nesklepčnosti, do katere je prišlo predvsem zato, ker se je najprej 45-minutno pavzo podaljšalo na skoraj tri ure in so ljudje med tem časom seveda odhajali, kongres ne more nadaljevati.
Takrat smo se razburili. Bili smo razočarani, jezni, izgubili smo cel dan, ki smo ga želeli nameniti participaciji v svoji stranki, prišli smo najbolj aktivne članice in člani, mnogi med nami tudi ustanovni člani in članice IDS, in ob tem, kar smo doživeli, preprosto nismo mogli ostati tiho. Ko smo po vsem tem še izvedeli, da glasovanja o podeljevanju mandata svetu za pogajanje o združitvi v enotno stranko ne bo, so se nekateri povsem upravičeno razburili. Na hodniku je prišlo do manjšega incidenta, en član je v jezi in razočaranju kričal na Luko Meseca, ni pa nihče nikomur grozil s fizičnim obračunom. Tisti, ki smo dogajanje opazovali od blizu, lahko tudi potrdimo, da ta prepir zagotovo ni vodil v kakršnokoli fizično obračunavanje. Kar se tiče kričanja, pljuvanja, tolčenja po stenah in vsega, kar se nam še očita, z žalostjo ugotavljam, da tisti, ki jim je v interesu utišati nasprotnike združevanja v enotno stranko, preprosto napihujejo dogajanje in poleg tega še posplošujejo neko vedenje na vse, ki so vsaj skeptični do združevanja v enotno ZL. Res je, ko smo izvedeli, da bo kongres neveljaven, da glasovanja ne bo, smo nekajkrat zakričali “Farsa!”, “Kje se izčlanimo?” in podobno, a to je tudi vse.
Žal nam je, da nekateri vse to izrabljajo za diskreditacijo stališč, ki so bila na kongresu dobro in argumentirano predstavljena. Razočarani smo, ker se je kongres odvil, kot se je. Po treh urah kakovostnih prispevkov, ki so večinsko nasprotovali združevanju v enotno ZL, nas je čakala nenapovedana triurna pavza, po kateri smo bili obveščeni, da smo v Krško prišli po nepotrebnem. Še isti dan pa smo od koordinatorja sveta stranke dobili poziv k izčlanitvi.
Nočem napeljevati k prehitrim zaključkom, a vse skupaj žal res deluje, kot da notranja demokracija v IDS nekaterim ne pomeni nič in da so za vsako ceno pripravljeni razdreti stranko, ki jo mnogi med nami gradimo že leta. Namen tega sporočila je samo to, da opozorim, da nekatera poročanja o kongresu preprosto niso resnična, dogajanje je napihnjeno in posplošeno, uporablja pa se za diskreditacijo vseh, ki imamo vsaj pomisleke do prehitrega združevanja s trenutnimi koalicijskimi partnerji. Kaj so naši argumenti in razlogi za nasprotovanje, pa je bilo zelo dobro predstavljeno na kongresu in želim si, da bi debata tako med člani in članicami IDS kot v medijih potekala o tem, ne pa zahajala v neka osebna obtoževanja in pretiravanja.
Glavni članek
Levica in njene bolezni
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.