Integrirani toskanci

Gostilnica in pizzerija Kaval
Tacenska 95, Ljubljana
Tel.: 01 512 55 96
Podobno kot jedilnik je kompleksen tudi delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 11. do 23. ure, ob petkih od 11. do 23.30, ob sobotah od 12. do 23.30 in ob nedeljah od 12. do 23. ure.

Ambient:
pomanjševalnica v nazivu je odveč, v kar nekaj rustikalno opremljenih sobah se ob italijanskih muzikah streže številnim gostom

Napitki:
zelo slovenska (večinoma briška) vinska karta s peščico italijanov, ki upravičujejo temeljno usmeritev; cenovni pribitki so zmerni, izbira vin na kozarec zadovoljiva

Dostopnost:
dovolj veliko lastno parkirišče, brez resnih preprek za gibalno ovirane

Fino:
sladice
osebje

Ne tako fino:
steaki
težke jedi

Hladne predjedi in testenine ponujajo v razponu od 7 do 14 evrov, kilogram florentinca stane 45 evrov (porcijski telečji pa 23), sladice od 4 do 5 evrov.

»Brez taroka ni taroka. In brez Kavala ni prvega gostinskega imperija v metropoli!« je med razvedrilnim tarokiranjem v pavzi med dvema ekspedicijama pomodroval starosta Konzumovih inšpektorjev, ko je slišal govorice, da so v planskem oddelku na seznam ocenjevalnih aktivnosti uvrstili omenjeno podšmarnogorsko ikono.

Ta se sicer z arhitekturno in gostinsko opremo, na prvi pogled pa tudi z gostinsko ponudbo deklarira kot s toskanskim oštarijskim izkustvom navdahnjena gostinska postojanka. A kaj hitro se izkaže, da lahko na toskanski šmek tu ujamejo samo tiste goste, ki v resnih toskanskih trattoriah še niso bili – če narezek že poimenujejo alla fiorentina, bi nanj pač veliko bolj kot povprečna prekajena (dolenjska ali gorenjska?) jelenova salama sodila kakšna janeževka ali soppressata, pa tudi o izvoru in tipu pancete bi lahko kakšno rekli (da o nakockanem siru štacunarju in o tem, da je ribollita vse kaj drugega kot menzasto švohotna zelenjavna župa s kockami popečenega kruha, ki jo strežejo tu, niti ne začnem). Kaval je bolj kot toskanska v pričakovanja in navade slovenskega ljudstva do konca integrirana gostilna. To pomeni dolg jedilni list s številnimi opcijami za izmišljevanje in menjave. To pomeni gostilno + pice. To pomeni velike porcije. In veliko smetane in veliko kilokalorij. A ker se Kavalovi (tudi širše v skupini) veliko ukvarjajo s tem, kaj je Slovencem všeč in kako iz tega delati soliden posel, to na srečo pomeni tudi, da je Kaval dobro utečena in namazana mašinerija s prijaznimi, komunikativnimi in urnimi natakarji, ki – hec, da je treba to pri nas posebej pohvaliti – vina iz buteljk v kozarce nalivajo pri mizi in po počutju in morebitnih potrebnih korekturah goste vprašajo pravočasno, ko je mogoče za počutje še kaj postoriti.

Kar se tiče kuharije, pa velja, da pri Kavalu znajo pripraviti ne le mehke, drobne njoke in široke rezance, ampak tudi velike ploščate raviole, da se pri omačenju ziheraško držijo formule nek-se-vidi-razkoš, torej, da je več pač več. Z drugimi besedami: porcija gratiniranih mesnih raviolov ali njokov s pestom ali rezancev s šparglji in kozicami je dovolj, da nasiti normalno lačnega in ješčega gosta. To velja tudi za oba kosa mesa, ki smo ju naročili – precej premalo mehak telečji florentinec in okusno, a pregumasto angusovo taljato –, oziroma za obilje krompirja, pečene zelenjave in obvezne rukole, ki jo na Tacenski tlačijo tako rekoč na vsak krožnik, celo k bakalarju na belo. No, na srečo ne k sladicam, ki so v celoti gledano najboljši del Kavalove ponudbe – malo zato, ker ponujajo tortice iz (svoje) Lolite (pistacijeva je tako ali tako zmagovalka), malo pa zato, ker sta obe, panakota in grmada iz hišne kuhinje, fletno narejeni sladici, brez odvečnega spakovanja. Gostilna Kaval je natančno tam, kjer je karta kaval pri igri taroka: pod njo je cela rajda platlcov, pa tudi kakšna slika, nad njo pa marsikak resnejši in prepričljivejši plejer. Sredinsko korektno.