Varna in aktivna starost

Po demografskih kazalnikih je naša družba vstopila v zrela leta. Daljšanje pričakovane življenjske dobe pomeni, da se tudi vse bolj srečujemo s pospešenim procesom staranja prebivalstva. Ob pričakovanju daljše življenjske dobe so občutki posameznikov pogosto mešani. Ena od posledic sodobnega ritma življenja, kjer družine ne živijo več pod eno streho, je namreč tudi, da starejši večkrat ostanejo osamljeni v družinski hiši ali prevelikem stanovanju, stroški vzdrževanja pa lahko zanje ob majhni pokojnini postanejo previsoki.

Nekateri se odločijo za odhod v dom za starejše. V primeru bolezni ali zaradi socialnih razmer je to včasih tudi edina možnost, čeprav se pogosto izkaže, da so za nekatere tudi domovi za starejše predragi. Pri tistih z boljšimi življenjskimi razmerami in boljšega zdravja – vedno več je takšnih, ki kakovostno preživljajo tretje življenjsko obdobje in so »aktiven del prebivalstva«, ne pa bolniki, potrebni nege –, pa je vse bolj priljubljena ena izmed sodobnih oblik varstva starejših, ki presega doslej znano klasično obliko varstva v domovih za starejše, gre za oskrbovana stanovanja.

Bivanje in varstvo v takšnih oskrbovanih stanovanjih omogoča starejšim, da samostojno nadaljujejo svoje življenje. Način življenja ter preživljanje prostega časa pa se lahko v veliki meri približata preteklemu družinskemu načinu življenju. Podatki o zasedenosti objektov z varovanimi stanovanjih po posameznih občinah potrjujejo, da je zanimanje na slovenskem trgu za varovana stanovanja zelo veliko. Temu pritrjujejo tudi v gradbenemu podjetju Mijaks, ki s svojo zgodbo o oskrbovanih stanovanjih za starejše dokazuje, da se da kljub krizi uspeti.

Uspešno so dokončali denimo projekt v Murglah, kjer imajo 65 oskrbovanih stanovanj, v Dravljah so nedavno odprli dva trinadstropna objekta s po 27 oskrbovanimi stanovanji v vsakem od njiju, zdaj pa sledijo oskrbovana stanovanja Murgle II, za dokončanje katerih bodo potrebovali leto in pol. Da je zanimanje zanje veliko, potrjujejo številke. Prodanih imajo že tri četrtine stanovanj.

»Slovenci smo namreč še vedno nagnjeni k lastništvu. Večina se tako raje kot za najem odloča za nakup stanovanj,« pripoveduje Miha Jarc, direktor podjetja Mijaks. Cene stanovanj so tržne in odvisne od tlorisnih površin, svoje pa pove tudi lokacija. Pri nakupu ponujajo možnost menjave staro za novo. Možen pa je tudi najem takšnega oskrbovanega stanovanja. Le da so najemnine nekje 15 do 20 odstotkov višje kot tržne najemnine »navadnih« stanovanj, torej okoli 12 evrov po kvadratu.

Oskrbovana stanovanja se od običajnih razlikujejo po tem, da so prilagojena gibalno oviranim, imajo širša vrata, večja dvigala za lažje gibanje ob morebitni uporabi vozička, prilagojeno kopalnico, nedrseča tla, stanovanja nimajo pragov. Pri izgradnji prestižnih oskrbovanih stanovanj v Murglah so pri Mijaksu denimo poskrbeli tudi, da imajo najsodobnejši energijsko varčen prezračevalni sistem, ki zagotavlja prečiščen, ogret oziroma ohlajen zrak s 55-odstotno vlažnostjo. »Kar je dokazano za človeka najbolj zdravo,« razlaga Jarc in dodaja, da ima vsako stanovanje tudi rdeči gumb za klic v sili. V Murglah ga je doslej aktiviralo zgolj šest, sedem stanovalcev, ostali živijo aktivno življenje in ga bodo vklopili, ko ga bodo potrebovali. Gumb jim omogoča takojšen stik s posebnim klicnim centrom, zdravnikom ali bližnjim. Izhodiščna cena za takšno storitev pa je 19 evrov na mesec.

Stanovalci glede na svoje potrebe seveda lahko uporabljajo še druge storitve. Pomoč pri osebni higieni, pospravljanju, preskrbi s hrano, izbirajo lahko med številnimi socialnimi in zdravstvenimi storitvami. V primeru oskrbovanih stanovanj Mijaks za to skrbi zavod Pristan. Njihove storitve so subvencionirane, 80 odstotkov stroška oskrbe krije Mestna občina Ljubljana. Ura njihove pomoči prek tedna denimo stane 3,31 evra na uro, 4,48 evra pa ob nedeljah in praznikih, pri tem, da se posameznik lahko odloči tudi zgolj za pol ure pomoči na dan, kar je tudi najmanjša enota za najem pomoči. Na voljo so različni paketi storitev, njihova cena pa je odvisna od obsega pomoči, ki jo posameznik potrebuje glede na svoje zdravstveno stanje.

Jarčeva mama, ki stanuje v njihovem oskrbovanem stanovanju v Murglah, pomoč na domu prejme štirikrat na dan, pri čemer ji pomagajo pri nakupih, kuhanju, oblačenju in ji nudijo družabništvo, kar ga na mesec stane 230 evrov. Sam prisega, da je to veliko bolje kot odločitev za dom, tudi zato, ker jo tako vsa družina še vedno lahko obiskuje.

Njihovi objekti imajo tudi skupne družabne in rekreacijske prostore. V Murglah je tako denimo fitnes, ki ga lahko uporabljajo le stanovalci. V novem kompleksu pa bo po dokončanju II. faze gradnje tudi zasebni pokriti bazen, kjer bo mogoče plavati in imeti organizirano vodno aerobiko, naredili pa bodo tudi kavarno. »Vse to vpliva na socialno aktivnost posameznikov in preprečuje socialno izolacijo.«

Oskrbovana stanovanja tako niso nadomestek za domove, temveč so nova oblika bivanja za aktivne posameznike, ki so še polni življenja. Takšna stanovanja zaradi vsega omenjenega ponujajo varnejšo starost in s tem daljšo življenjsko dobo. Vedno bolj pa omogočajo tudi skupno bivanje z drugimi, tudi mlajšimi, ki že vnaprej razmišljajo o starosti, kar zgolj spodbuja medgeneracijsko solidarnost.