Prebujajo se tigrasti komarji

Čeprav je virus zika po januarskem medijskem vznemirjenju in februarskem velikem odkritju slovenskih znanstvenikov, ki so ugotovili povezavo med okužbo nosečnice in mikrocefalijo pri otroku, izginil z naslovnic, se bo nanje skoraj zagotovo vrnil.

Iz Brazilije in Kolumbije, držav z največ zaznanimi okužbami, sicer poročajo o upočasnjevanju širjenja bolezni, saj se temperatura v tamkajšnjem podnebnem pasu v tem času začne zniževati, to pa komarjem – glavnim prenašalcem virusa – ni všeč.

A hkrati se je temperatura začela zviševati v zmernem podnebnem pasu severne poloble. To pomeni, da bodo tudi v naših krajih razmere kmalu ugodne za razplod prenašalcev virusa. »S porastom sezonskih temperatur bodo v Evropi začeli krožiti komarji iz rodu Aedes, za katere vemo, da lahko prenašajo virus,« je na mednarodni konferenci o virusu zika, ki se je v ponedeljek začela v Parizu, dejala pomočnika generalne direktorice Svetovne zdravstvene organizacije Marie-Paul Kieny. Po njenih besedah bi to lahko vodilo v »občutno povečanje števila primerov okužb in spremljajočih zapletov po svetu«.

Komar ščitar (Aedes aegypti), ki je odgovoren za razmah okužb v Južni Ameriki, v celinski Evropi ni prisoten, so pa zato številne bolj južne evropske države že vajene vsakoletnega pojava njegovih sorodnikov, komarjev Aedes albopictus – tigrastih komarjev. Navadno se začnejo pojavljati maja.

V številnih evropskih državah so v preteklih mesecih pri ljudeh, ki so se vrnili s potovanj po prizadetih območji, že zaznali okužbo z virusom zika, a zaradi odsotnosti komarjev se virus ni mogel širiti.

Francoski znanstveniki s Pasteurjevega inštituta v Parizu so v ponedeljek na konferenci predstavili raziskavo o možnostih izbruha bolezni v Evropi. Ugotovili so, da so tigrasti komarji nekoliko slabši prenašalci virusa, saj ga lahko na drugega človeka prenesejo šele 14 dni po okužbi, to je pet dni več kot pri komarju ščitarju, s čimer se močno omeji možnost širjenja okužbe. Lokalni izbruhi so tako mogoči, tudi zaradi potencialnega spolnega prenosa okužbe s človeka na človeka, verjetnost večje epidemije pa je zelo majhna.

»V kombinaciji z omejeno razpršenostjo in manjšimi populacijami tigrastih komarjev v Evropi naši izsledki kažejo na nizko tveganje za širjenje okužb z virusom zika v večini Evrope, z morebitno izjemo najtoplejših obalnih predelov v Sredozemlju.« Najbolj na udaru bi sicer po pričakovanjih lahko bil portugalski otok Madeira v Atlantskem oceanu, kjer so od leta 2005 stalno prisotni tudi komarji ščitarji, poleg tega ima močne trgovske in potniške povezave z Brazilijo.

Od lanskega leta so izbruhe okužb z virusom zika po podatkih Svetovne zdrav-

stvene organizacije na novo zaznali v 42 državah. O povečanju števila primerov mikrocefalije pri otrocih so do zdaj poročali iz šestih držav, o povečanju števila primerov Guillian-Barrejevega sindroma, nevarnega nevrološkega obolenja, pa iz trinajstih. A seznam potencialnih zapletov po okužbi se širi. Marca so zdravniki iz ene od pariških bolnišnic v medicinski reviji New England Journal of Medicine predstavili primer 81-letnega moškega, pri katerem je okužba z virusom očitno povzročila meningoencefalitis, torej smrtno nevarno vnetje možganske ovojnice …