Protikadilska nadgradnja

Letos bo minilo devet let od sprejetja zakona, ki je bil v boju proti kajenju prelomen. Zakon o omejevanju tobačnih izdelkov iz leta 2007 je prepovedal kajenje v zaprtih javnih in delovnih prostorih, občutno omejil oglaševanje tobačnih izdelkov, zvišal starostno omejitev za nakup na 18 let in tretjino prostora na zavojčku cigaret namenil velikim in grozečim zdravstvenim opozorilom.

Gostinci so se mu takrat upirali z vsemi sredstvi, tudi s pritožbo na ustavno sodišče in z organiziranim izvajanjem nepokorščine, potekale so filozofske razprave o državnem omejevanju svobode posameznika. Povečala se je prodaja cigaretnic in dodatnih ovojev, ki so prekrili zdravstveno opozorilo. Delež kadilcev se je začel zmanjševati.

Potem pa so se sčasoma vsi navadili na nove zakonske določbe. Gostinci so začeli po vrtovih in pred lokali na veliko nameščati grelce, da je bilo kadilcem tudi v hladnejših mesecih za silo toplo, nekateri so si omislili kadilnice in življenje je teklo dalje. Kadilci so se sprijaznili z omejitvami in zdravstvene grožnje na zavojčkih cigaret potisnili v podzavest.

Delež kadilcev se je začel spet povečevati. Danes je na ravni, primerljivi z letom 2007. Kadi skoraj četrtina odraslega prebivalstva. Delež kadilk se je celo nekoliko povečal. Mladoletniki še vedno brez večjih težav kupijo cigarete. Zakon iz leta 2007 je prodajalcem dajal le pravico, da zahtevajo legitimacijo, ne pa tudi obveznosti.

Na leto po podatkih ministrstva za zdravje zaradi posledic kajenja še vedno umre 3600 ljudi. Deset na dan. Stroški, povezani s škodljivimi učinki kajenja, znašajo pet odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda.

Za nov zakon je bil že skrajni čas. Na ministrstvu za zdravje bi ga predlagali že pred leti, če zdravstveni ministri ne bi imeli tako kratkih mandatov in drugih prednostnih nalog. Sploh ni nujno, da bi danes že razpravljali o novem protitobačnem zakonu, če ne bi bila leta 2014 v Bruslju sprejeta tobačna direktiva, ki jo morajo države v zakonodajo prenesti do letos.

Novi predlog zakona, ki ga je ministrstvo na začetku marca poslalo v javno obravnavo, povzema vse ključne rešitve direktive, a hkrati na številnih področjih uvaja še strožje standarde in omejitve.

Nove omejitve

Predlog novega protitobačnega zakona, katerega osrednji namen je do leta 2025 zmanjšati porabo tobačnih izdelkov za 30 odstotkov, med drugim predvideva prepoved prodaje tobačnih izdelkov z različnimi aromami, na primer z mentolom, podeljevanje licenc prodajalcem tobačnih izdelkov, popolno prepoved oglaševanja skupaj z zakritjem polic s tobačnimi izdelki v prodajalnah in obvezno preverjanje starosti kupca. Prav tako uvaja dodatne omejitve pri uživanju tobačnih izdelkov. Prepoveduje kajenje v avtu v prisotnosti mladoletne osebe, kajenje v okolici vrtcev, šol in zdravstvenih ustanov. Prepovedana naj bi bila tudi prikazovanje in raba tobačnih izdelkov na televiziji, razen v filmih in serijah. Najbolj bodo »na udaru« različni resničnostni šovi.

Največ prahu pa dviguje zaostritev pravil, kar zadeva embalažo tobačnih izdelkov. Evropska direktiva predvideva, da morata biti zdravstvenemu opozorilu namenjeni dve tretjini zavojčka, tretjina pa je še vedno lahko namenjena logotipu in grafični podobi blagovne znamke. Slovenski predlog zakona pa uvaja enotno embalažo za vse tobačne izdelke, s čimer je prisotnost blagovnih znamk na zavojčkih tako rekoč odpravljena. Ostaja le še ime, na primer Boss ali Marlboro. Vse napisano z enakimi generičnimi črkami.

Prav ta določba je najbolj zbodla tobačno industrijo. »V izgradnjo blagovnih znamk smo vložili veliko časa in denarja,« je nedavno potožil Axel Gietz, predstavnik multinacionalke Imperial Tobacco, ki je lastnica Tobačne Ljubljana in ima v Sloveniji največji, kar 41-odstotni tržni delež. »Blagovne znamke so skupaj z našimi tovarnami in zaposlenimi temelj našega posla. Potrebujemo jih, da lahko tekmujemo z drugimi ponudniki na trgu. V blagovno znamko Boss smo na primer na slovenskem trgu vložili veliko denarja.«

Slovenija bo, če bo uzakonila enotno embalažo, med prvimi državami na svetu, ki so se določile za tak ukrep. Velika Britanija, Irska in Francija so ga že uzakonile, izvajati naj bi ga začele letos ali prihodnje leto. Edina država, kjer so tobačni izdelki že naprodaj izključno v enotni embalaži, je Avstralija. Zaradi tega se za razlago podatkov o učinku tega ukrepa bije srdita bitka.

Kadi skoraj četrtina odraslega prebivalstva. Na leto po podatkih ministrstva za zdravje zaradi posledic kajenja še vedno umre 3600 ljudi. Deset na dan.

Tobačna industrija si na vse pretege prizadeva dokazati, da uvedba enotne embalaže v Avstraliji ni imela nikakršnega pozitivnega učinka, hkrati pa sta se zaradi nje povečala obseg črnega trga in s tem dostopnost tobačnih izdelkov mladoletnikom. Državam, ki bi se kljub prepričevanju odločile za uvedbo tega ukrepa, grozi s tožbami zaradi omejevanja rabe intelektualne lastnine.

Strokovnjaki za javno zdravje na drugi strani z izsledki raziskav hitijo dokazovati, da so argumenti tobačne industrije zavajajoči in da ne zdržijo strokovne presoje. »Industrija se na smrt boji enotne embalaže,« pravi dr. Martin McKee, predsednik Evropskega združenja za javno zdravje. »Izjemno se trudi, da bi uvedbo preprečila, kjerkoli se pojavijo razmišljanja v to smer. A to je boj, ki ga izgublja, saj se države druga za drugo začenjajo zavedati, da gre za učinkovit ukrep.«

Elektronska dilema

Posebno poglavje v novi protitobačni zakonodaji so elektronske cigarete. Gre za elektronske naprave, ki uparjajo posebno tekočino, v kateri je tudi nikotin, in ki zelo avtentično posnemajo način rabe navadnih cigaret in dostavo nikotina v telo. Ker uporabnik pri tem ne vdihuje produktov gorenja, veljajo za manj škodljivo alternativo kajenju tobaka. Na slovenskem trgu so prisotne že nekaj let, raba pa (za zdaj) še ni zelo razširjena.

Elektronskih cigaret zdaj veljavni protitobačni zakon ne ureja. Prodaja je za zdaj popolnoma neomejena, prav tako ni prepovedana raba v zaprtih prostorih. Jasno, elektronske cigarete niso tobačni izdelek. Vse, kar imajo skupnega s tobakom, je nikotin. A na ministrstvu za zdravje želijo zakonsko ureditev teh cigaret vendarle čim bolj izenačiti z ureditvijo rabe in prodaje tobačnih izdelkov.

Njihovim prizadevanjem se pridružuje ministrstvo za finance; to je v novi zakon o trošarinah, ki ga je nedavno sprejela vlada, vključilo tudi trošarine za tekočine za polnjenje elektronskih cigaret, zaradi česar se bo izdelek bistveno podražil.

Kar zadeva zaostrovanje ukrepov proti tobačnim izdelkom, je javnozdravstvena stroka enotna, pri urejanju rabe elektronskih cigaret pa se nekaj strokovnjakov z zaostrovanjem ne strinja. Največ pozornosti je zbudilo mnenje britanske Agencije za javno zdravstvo, ki je na podlagi ugotovitev, da so elektronske cigarete za približno 95 odstotkov manj škodljive od navadnih, lani prišlo do sklepa, da bi morali »kadilce, ki ne morejo ali nočejo nehati kaditi, spodbujati k rabi elektronskih cigaret in s tem zmanjšati možnost za nastanek s kajenjem povezanih bolezni.«

A taka mnenja so za zdaj v manjšini. Svetovna zdravstvena organizacija svari, da so učinki dolgotrajne rabe elektronskih cigaret še neznani. Številni strokovnjaki se bojijo, da bi popustljivost pri teh cigaretah vnovič normalizirala dejanje kajenja, ki jim ga je z velikim trudom uspelo spremeniti v družbeno zavrženo dejanje, s tem pa mladim poslala napačno sporočilo. Dejstvo, da tobačne korporacije kot po tekočem traku kupujejo proizvajalce elektronskih cigaret, jih v tem prepričanju le utrjuje.

Slovenska javnozdravstvena stroka meni, da je edina zdrava alternativa kajenju popolna opustitev vseh oblik kajenja. Čeprav se pri sebi vsi zavedajo, da so elektronske cigarete skoraj zagotovo manj škodljive in da bi lahko kadilci, ki ne nameravajo opustiti kajenja ali nimajo moči, da bi to storili, s prehodom nanje dokaj verjetno občutno izboljšali svoje zdravstvene obete, tega javno nočejo priznati, ker se bojijo, da bi mladim poslali napačno sporočilo.

Za pristojne je ključnega pomena varovanje in odvračanje prihodnje generacije potencialnih kadilcev od kajenja, tudi na račun velikanske množice današnjih kadilcev. Nad njimi so nekako že obupali.

»Strinjam se, da je za strastnega kadilca verjetno varneje, če začne uporabljati elektronsko cigareto, a na ravni celotne populacije bi lahko to vodilo v zmanjšanje števila ljudi, ki bi popolnoma opustili kajenje, in proizvedlo novo generacijo otrok, zasvojenih z nikotinom,« pravi Martin McKee. »V tem primeru so potencialne koristi izničene.«

Za dr. Petra Hajeka, kliničnega psihologa in vodjo raziskovalne enote za odvisnost od tobaka na Wolfsonovem inštitutu za preventivno medicino v Londonu, pa je tako mnenje sporno. Je eden od avtorjev omenjenega poročila britanske Agencije za javno zdravje in ne razume gonje proti elektronskim cigaretam. »Preprečevati kadilcem, da zelo zmanjšajo tveganje za zdravje, z navajanjem zavajajočih lažnih opozoril, in spodbujati zakonodajalce, naj izkoreninijo stvar, ki lahko občutno zmanjša s kajenjem povezano trpljenje in smrtnost, je za moje pojme neetično.«

Ureditev rabe elektronskih cigaret je jasen kazalec, da je za pristojne ključnega pomena varovanje in odvračanje prihodnje generacije potencialnih kadilcev od kajenja, tudi na račun velikanske množice današnjih kadilcev. Nad njimi so nekako že obupali oziroma je zanje obveljalo, da si morajo pomagati sami.