Kdo »zastruplja« Slovenijo

Nekdanji urednik in novinar, zdaj svetovalec generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Goran Novković je na spletni strani Portal plus objavil komentar, v katerem skuša (a mu ne uspe) ovreči ekonomske in druge »resnice«, ki jih mediji po njegovem »nekritično povzemajo, ponavljajo, celo odobravajo« in z njimi »zastrupljajo Slovenijo«.

V komentarju trdi, da manjša javna poraba in zajezitev rasti plač v javnem sektorju ne škodujeta gospodarski rasti – šlo naj bi za »mit«, ki je menda v prid interesom privilegiranega javnega sektorja. Pa gre res za »mit«? Zmanjšana javna poraba dejansko pomeni nižji BDP, to je ena izmed redkih ekonomskih zakonitosti, ki ne veljajo samo v učbenikih, ampak tudi v praksi. Mednarodni denarni sklad je nedavno ugotovil, da je vpliv zmanjšane javne porabe na BDP celo večji, kot predvidevajo učbeniki. Slovenci smo to na lasti koži izkusili v obdobju druge vlade Janeza Janše, ko je ta s temeljitimi rezi v javno porabo zadušila rast in skoraj v celoti izničila želene učinke varčevanja.

Zgrešena je tudi teza GZS, da je razbremenitev stroškov dela ključ do manjše brezposelnosti. V Sloveniji delo sistematično razbremenjujemo že vsaj od leta 2006 – dvakrat je bila znižana progresivnost dohodnine, odpravljen je bil davek na izplačane plače, znižana je bila stopnja davka od dohodka pravnih oseb in uvedene nove olajšave, hkrati pa se je povečala prožnost delovne sile – vendar vse brez učinka na zaposlenost. Podobno je drugod po Evropi: kljub ofenzivi na delavske pravice se brezposelnost ni zmanjšala, vsaj ne občutneje. Zakaj? Ker je v kapitalizmu zaposlenost odvisna predvsem od konjunkture, ta pa od povpraševanja.

Pomenljivo je, da Novković v podporo svoji tezi ne navaja empiričnih raziskav ali znanstvenih študij, ampak samo spontano ideologijo slovenskih gospodarstvenikov o tem, kako bodo zaposlovali, če bodo lažje odpuščali. »Edini realni učinek takih predlogov je naraščajoč javnofinančni primanjkljaj,« komentira Marko Kržan iz Združene levice.

Novković nas skuša tudi prepričati, da znižanje davkov vodi v višjo gospodarsko rast, to pa posredno vodi k višjim javnofinančnim prihodkom. Težava je, da praksa tudi tej njegovi tezi ne pritrjuje. Množilniki pri davkih so veliko manjši kot pri porabi. Znižanje davkov poveča gospodarsko rast manj, kot pa jo zmanjša nižja poraba.

Skrbi ga še, da se je slovenska javna poraba v zadnjih osmih letih nadpovprečno povečala, in sicer za 5,6 odstotne točke, v EU28 pa za pol manj (2,6 odstotne točke). Drži, toda treba je upoštevati tudi, da je bila kriza pri nas nadpovprečno globoka. Novković na to pozablja, verjetno zato, ker vzroki zanjo pri nas niso nastali v javnem sektorju, ampak predvsem v zasebnem.

Če bi bil Novković navaden državljan, bi bilo njegovo razmišljanje nepomembno. Vendar ni, je svetovalec generalnega direktorja ključnega cehovskega združenja slovenskih gospodarstvenikov, socialnega partnerja vlade in sindikatov. Prav bi bilo, če bi svoje teze podkrepil z dejstvi.