Anže Tomić

 |  Mladina 18  |  Družba

Šifriranje podatkov

Napad na zasebnost

Sto milijonov brazilskih uporabnikov aplikacije za izmenjavo sporočil WhatsApp, ki je priljubljena tudi pri nas, je 26. aprila ostalo brez dostopa do aplikacije. Za tridnevno prepoved se je odločilo sodišče, ker pri WhatsAppu z njim menda niso hoteli sodelovati, saj niso dostavili podatkov, ki jih je sodišče zahtevalo med sojenjem preprodajalcem mamil.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Anže Tomić

 |  Mladina 18  |  Družba

Sto milijonov brazilskih uporabnikov aplikacije za izmenjavo sporočil WhatsApp, ki je priljubljena tudi pri nas, je 26. aprila ostalo brez dostopa do aplikacije. Za tridnevno prepoved se je odločilo sodišče, ker pri WhatsAppu z njim menda niso hoteli sodelovati, saj niso dostavili podatkov, ki jih je sodišče zahtevalo med sojenjem preprodajalcem mamil.

Z nalogom je naročilo, naj mu WhatsApp dostavi pogovor med vpletenimi. Ponudnik aplikacije je sporočil, da tega ne more storiti, ker podatkov nima. Da nima vpogleda v pogovore uporabnikov, je mogoče zaradi šifriranja »od konca do konca«. Ta proces so pri WhatsAppu za vse uporabnike vključili na začetku aprila in njegova »glavna značilnost je, da je šifriranje izpeljano od pošiljatelja do prejemnika na celotni poti. Šifriranje se opravi na napravi, ki je v lasti pošiljatelja (odšifriranje pa na prejemnikovi), in ne šele na strežniku ponudnika aplikacije,« pojasnjuje Gorazd Božič iz nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij (SI-CERT).

Vse, kar prek aplikacije pošljemo prijateljem, je torej vidno le nam in naslovniku, do besedila nima dostopa niti WhatsApp.

Tako kot ameriški primer, ko je FBI skušal Apple prisiliti, da v svoje telefone vgradi »stranska vrata«, ki bi oblastem omogočila dostop do šifriranih podatkov, je brazilska prepoved WhatsAppa posledica nezmožnosti oblasti, da pridejo do šifriranih podatkov. In tako kot je Apple pravilno zavrnil zahtevo po izdelavi »stranskih vrat«, je šifriranje »od konca do konca«, ki ga je uvedel WhatsApp, pozitiven ukrep za varovanje zasebnosti uporabnikov, torej vseh nas.

Šifriranje nam omogoča zasebnost in varnost. Pred kriminalci in obveščevalnimi službami. Kakršnakoli stranska vrata v teh sistemih ne bodo ostala odprta le za oblasti, ki bi po uradni poti s sodnimi nalogi skušale priti do podatkov. Vrata bodo vedno zlorabljali tudi nepovabljeni.

S šifriranjem smo torej varni vsi (tudi nepridipravi), s stranskimi vrati pa ni varen nihče.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.