Čemu v Silicijevi dolini potrebujejo socialna stanovanja?

Katero je najdražje mesto v ZDA? Veliko ljudi je prepričanih, da je to New York, kar pa ni res. Dražjih od tega velemesta je nekaj manjših mest. To so Palo Alto, Cuperino, Los Gatos, Woodside in Sunnyvale. Njihov skupni imenovalec je, da se nahajajo v Silicijevi dolini, ki je domovina družb, kot so Facebook, Apple, Netflix in Skype.

V Palo Altu recimo živita ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg in predsednica uprave družbe Yahoo, do svoje smrti je tam živel tudi nekdanji prvi mož družbe Apple Steve Jobs. Srednje draga 160 kvadratnih metrov velika hiša s tremi spalnicami v tem mestu stane 2,5 milijona dolarjev. To je problem, ker v Palo Altu ne živijo le milijarderji, ampak tudi učitelji, profesorji in drugi pripadniki srednjega sloja, v Die Zeit piše Josef Joffe. Zdaj so se odločili, da bodo zanje dogradili socialna stanovanja.

Namenjena bodo ljudem iz gospodinjstev, ki imajo med 150 tisoč in 250 tisoč dolarjev letnega prihodka. To ni šala, ampak grenka resnica. Kdor v Silicijevi dolini na leto zasluži četrt milijona dolarjev, je zaradi izjemno visokih cen nepremičnin samo v srednjem razredu. Reveži so tam tisti, ki na leto prinesejo domov manj kot 150 tisoč dolarjev. Gasilci, učitelji, tudi mnogo zdravnikov si življenja v Palo Altu ne more več privoščiti. Stanovanja so zanje tam predraga tudi zato, ker mestne oblasti namerno ohranjajo majhno ponudbo. To pa dviguje njihovo ceno. S socialnimi stanovanji problema pomanjkanja stanovanj in previsokih cen ne bo mogoče odpraviti, dokler se bodo v Silicijevo dolino stekale milijarde dolarjev.

Po podatkih Standarda povprečna plača posameznika v Silicijevi dolini znaša 107 tisoč dolarjev na leto, povprečna letna plača na gospodinjstvo pa znaša 90 tisoč dolarjev. Tudi najemnine v Silicijevi dolini niso poceni, za dvosobno stanovanje najemodajalci zahtevajo 2500 dolarjev na mesec, le srečneži dobijo enostanovanjsko hišo za manj kot 6.000 dolarjev mesečne najemnine. Mnogi, ki delajo v Silicijevi dolini, si zato stanovanje poiščejo v San Franciscu in se od tam vozijo v službo. Vožnja v eno smer traja vsaj 90 minut.

Po podatkih Washington Posta so se enostanovanjske hiše od leta 2014 v ZDA podražile za manj kot 14 odstotkov, za tiste v najdražjih predelih pa je zdaj treba odšteti za 21 odstotkov več kot leta 2004. Nekatere razlike v rasti cen je mogoče pojasniti z regionalnimi dejavniki, kot je energetska revolucija na zahodu države, v mnogih mestih pa je dogajanje na nepremičninskem trgu poglobilo razlike med bogatimi in preostalimi prebivalci.

Časopis Atlantic je objavil informacijo, da je 47 odstotkov vprašanih Američanov v anketi centralne banke Federal Reserve odgovorilo, da bi imeli zelo velike probleme, če bi morali za nepredvidljive stroške, kot je recimo popravilo avtomobila ali plačilo za zdravljenje po poškodbi, na hitro zagotoviti 400 dolarjev. Sicer pa je glavna skrb pripadnikov srednjega razreda v ZDA zdaj, kako otroke spraviti na dobro univerzo, ker je eden od pogojev za to tudi, da je treba stanovati v ustrezni četrti, kjer so javne šole boljše. Financiranje šol je v ZDA do 80 odstotkov odvisno od tega, kako bogato je območje, kjer je šola. Zato so šole v revnejših četrtih slabše. V šolskem okolišu Palo Alto šola dobi za šolarja 13 tisoč dolarjev na leto, na revnem območju San Lorenzo v Oaklandu pa le 7.000 dolarjev.