Kremiraj me dobičkonosno

Spoštovani,

kot direktorica Pogrebnega podjetja Maribor d.d. in predsednica Association of Significant Cemeteries in Europe (ASCE) ocenjujem, da je sestavek podal dokaj ustrezen pregled stanja ter se strinjam, da bi imela popolna liberalizacija pogrebne dejavnosti resne negativne posledice, vendar pa moram - zaradi specifičnosti tematike in da ne bi prihajalo do nedoslednosti tudi v bodoče, opozoriti na nekaj zmotno podanih informacij.

Lastniška struktura Pogrebnega podjetja Maribor, ki je delniška družba od leta 1997, ni v domeni uprave in je zato ne moremo komentirati. Lahko pa podamo informacije glede navedb, da je »Pogrebno podjetje ves čas izkazovalo visoke dobičke in izplačevalo dividende, leta 2014, za katero so na voljo zadnji podatki, recimo 140 tisoč evrov«. Zahteva za izplačilo dividend (podjetje jih je prvič izplačalo leta 2013 v višini 140.000 EUR) je bila vselej podano s strani večinskega lastnika - občine. Pri tem je pomembno, da dobiček, ki ga podjetje ustvarja, večinoma vlaga v zaščito kulturne dediščine, obnovo in razvoj infrastrukture pokopališča, ter ga vrača občini (preko izplačila dividend), kakor tudi, da podjetje opravlja storitve gospodarske javne službe ter storitve tržnih dejavnosti (cvetličarstvo, urejanje okolja, pokopališče za male živali in kamnoseštvo). In cene najemnin za grobna mesta (enojni grob) so za 40 % (za grobnice pa celo 180 %) nižje kot v Ljubljani.

Da se je v Mariboru in okolici samovoljno in izven zakona izoblikovalo tržno opravljanje pogrebne dejavnosti, drži, vendar to počno zasebniki. Skozi članek se napačno ustvarja vtis, da na ta način deluje tudi Pogrebno podjetje Maribor (PPM). PPM opravlja dejavnost kot gospodarsko javno službo, ki deluje v dobro občanov ter omogoča nadzor dejavnosti, cen in dobička. Zavajajoča je trditev, da je »v Mariboru tudi smrt dražja«. Izpostavljeno je bilo, da »na Žalah recimo isto storitev ponujajo za 700 evrov«, medtem, ko »osnovna storitev pokopa pri PPM stane od 1000 do 1200 evrov«. V odgovoru na vaša vprašanja smo poudarili, da je skupna cena pogreba odvisna tudi od obsega storitev zunanjih izvajalcev (kjer nimamo vpliva na oblikovanje cen), kot so to npr. hramba in oblačenje pokojnika v bolnici, pevci, cvetje, igranje trobente, osmrtnice, … Podali smo ceno osnovnega dostojnega pogreba (bistvene razlike v ceni med žarnim in klasičnim pogrebom ni), ki znaša približno 1.000 EUR, v kateri je zajeto: moštvo (žarni 5 pogrebcev, klasika 6), uporaba mrliške vežice in objektov, prevoz, nošnja in polaganje pokojnika v krsto, delo s pokojnikom oz. oblačenje pokojnika (bolnišnica), hramba pokojnika, pogrebna oprema, izkop in zasutje grobnega mesta, storitve po pogrebu..). V Ljubljani so v 700 EUR zajete osnovne postavke, ki pa jih stranke pri naročilu pogreba dopolnijo z dodatnim naročilom (postavkami), da se opravi dostojni pogreb. Po primerjalnih podatkih, ki smo jih leta 2013 pridobili v času uvedbe in prijave poslovne odličnosti po modelu EFQM (Pogrebno podjetje Maribor je bilo uvrščeno med pet finalistov) svojci za pogreb v Ljubljani povprečno namenijo 1500 EUR, v Mariboru pa 1200 EUR. Prav tako v članku niste izpostavili naših navedb, da cena t.i. socialnega pokopa v Mariboru znaša 790,05 EUR.

Odzvati se moramo tudi na navedbi v zvezi z upepeljevanjem: »če doplačate, bo z mamo morda šlo hitreje« in »po novem je treba preskakovati vrste tudi po smrti.« Gre za t.i. nujne kremacije v primeru katerih se sledi izrecni želji stranke, ki želi, da se pogreb izvede prej kot bi se, glede na število pokojnikov in zmožnosti kapacitet upepeljevalnice posameznega dne. Izredna oz. nujna kremacija (ki se izvaja tako v Mariboru kot v Ljubljani) se namreč opravi izven rednega delovnega časa ter na isti dan (po preteku zakonsko določene norme 36 ur) in kot že izpostavljeno, na željo naročnika.

In nenazadnje: kot direktorica PPM in predsednica ASCE, sem vseskozi javno opozarjala, da bi popolna liberalizacija te dejavnosti imela resne negativne posledice in zato je pri pripravi zakona nujno potrebno v ospredje postaviti javni interes. Hkrati se mi je pri tem zdelo pomembno, da se v razpravi o urejenosti pogrebne in pokopališke dejavnosti preseže debata o interesih privatnih podjetij ter na drugi strani javnih oziroma komunalnih podjetij. V ospredje je potrebno postaviti zadovoljevanje potreb posameznika, ki se sreča z izgubo svojca, od izvajalca pa zahtevati izvajanje natančno določenega nivoja storitev, ki bodo uporabnikom, torej občanom zagotavljale pietetno službo, ki bo delovala „za dobro občana“ in ne po načelu dobička.

Prijazno vas pozdravljam,