Ceta in TTIP: Slovenija za mešani sporazum, proti investicijskemu sodišču

Slovenija podpira stališče, da bi bila trgovinska sporazuma s Kanado (Ceta) in ZDA (TTIP) mešana sporazuma. Hkrati nasprotuje vključitvi dvostranskega investicijskega sodišča (ICS) v sporazuma, je v Bruslju dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Pri TTIP se je zavzel za transparentnost pogajanj. Slovenija zahteva tudi posebno obravnavno občutljivih kmetijskih izdelkov, na primer mesa, mlečnih izdelkov in jajc. Regulatorno sodelovanje mora jasno in nedvoumno odražati uporabo previdnostnega načela. Prav tako mora biti ohranjena obstoječa raven standardov, kar vključuje tudi standarde na področju varne hrane ter sanitarnih in fitosanitarnih pravil. Slovenija ne želi sprememb zakonodajnega okvira na področju genetsko spremenjenih organizmov.

Gospodarski in investicijski sporazum med EU in Kanado (Ceta) ter sporazum o čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu (TTIP) sta bila v središču razprave na zasedanju ministrov za trgovino EU v Bruslju. Pogajanja o TTIP potekajo od sredine leta 2013 v strogi tajnosti. Za veliko razburjenje je poskrbela nedavna objava dokumentov o TTIP, iz katerih naj bi bilo razvidno, da ameriška stran v pogajanjih izvaja pritisk na EU, o čemer smo pisali tudi na Mladini.

Slovenija je v razpravi predstavila zadržke glede obeh sporazumov, je po zasedanju povedal Počivalšek. V zvezi s TTIP je predstavil prej omenjena stališča, ki so za Slovenijo pogoj za nadaljevanje pogajanj o sporazumu. Ministri so se tudi seznanili s potekom pogajanj o TTIP med EU in ZDA. "Na eni strani so želje, na drugi strani pa pritiski, da bi se pogajanja zaključila do konca leta," je razpravo povzel Počivalšek. Slovenija pri tem zagovarja stališče, da je treba dati vsebini prednost pred hitrostjo.

V razpravi o Ceti so vsi ministri ocenili, da gre za dober sporazum, obenem pa izrazili določeno mero strahu, da bi nekatere rešitve v tem sporazumu lahko prejudicirale TTIP. Slovenija se tudi pri Ceti zavzema za sporazum mešane narave – kar pomeni, da ga morajo ratificirati parlamenti vseh 28 držav članic, tudi slovenski –, in nasprotuje temu, da bi bil ICS del sporazuma. Evropska komisija je lani septembra odobrila predlog novega sistema za reševanje sporov med vlagatelji in državami – dvostransko investicijsko sodišče. Prejšnji mehanizem za reševanje sporov med podjetji in državo je namreč naletel na veliko neodobravanje. Proti mehanizmu se je v resoluciji izrekel tudi Evropski parlament.

Kot je povedala evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström, bo komisija sredi junija besedilo sporazuma formalno potrdila in predložila v odločanje državam članicam in Evropskemu parlamentu.

Zakaj so prostotrgovinski sporazumi, ki jih Evropska unija sklepa z Ameriko in Kanado, pot v hlapčevstvo? Piše Marcel Štefančič, jr: "Prostotrgovinski sporazumi, ki jih vedno pišejo in sprejemajo v tajnosti, skrivaj, daleč od oči javnosti in brez javne razprave, so tajno neoliberalno orožje za množično uničevanje."