Bo Rusija odgovorila na ameriški protiraketni ščit? 

Aktiviranje ameriškega protiraketnega ščita v bazi Devesel v Romuniji je že izzvalo odzive Rusije. Čeprav uradniki zveze NATO in ameriški politiki trdijo, da je cilj protiraketnega ščita le zaščita Evrope in ZDA pred raketnimi napadi "odpadniških držav" iz Bližnjega vzhoda ruski strokovnjaki te trditve zavračajo in navajajo predvsem tri skupine argumentov.

Na prvem mestu je dejstvo, da so zahodne države sklenile dogovor z Iranom, ki je bil pred tem označen za glavno grožnjo varnosti, to pa seveda pomeni, da je najpomembnejši razlog za postavitev takšnega ščita že odpadel. Predsednik Rusije Vladimir Putin je dejal, da je odločitev ZDA in zveze NATO, da nadaljujejo s tem programom kljub sklenitvi dogovora z Iranom, dokaz, da je protiraketni ščit uperjen proti Rusiji. Ob tem ameriški ščit predstavlja tudi neposredno kršitev sporazuma o prepovedi razvijanja jedrskih raket srednjega dosega ter grožnjo za Rusijo tudi zato, ker bi celo maloštevilne prestrezne rakete v Evropi v primeru prvega napada ZDA in zaveznikov na Rusijo predstavljale resno sredstvo in omogočile uničenje manjšega števila ruskih jedrskih raket, ki bi po prvem jedrskem udaru na Rusijo sploh lahko še poletele proti napadalcem.

Ob tem je rakete v "ščitu" tudi zelo enostavno programirati za napade na bližnje cilje ali nadomestiti z drugimi izstrelki. S tem "ščitom" so se zato dejansko znova povečale ne defenzivne, pač pa ofenzivne sposobnosti ZDA in njihovih zaveznikov v zvezi NATO neposredno ob ruskih mejah, še posebej zaradi ameriške doktrine, ki dovoljuje tudi "preventivne napade" na druge države. Ob tem ZDA načrtujejo postavitev še enega podobnega oporišča s protiraketnim sistemom v Poljski, ki bo operativen leta 2018. Gre za sistem Aegis, ki pa je namesto na ladjah tokrat nameščen na kopnem.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob odprtju ameriškega centra v Romuniji dejal, da bo Rusija odgovorila na postavitev protiraketnega ščita. Po njegovi oceni je Rusija prisiljena da najde poti za "nevtralizacijo" omenjenih groženj. dejal je tudi da je postavitev ščita "jasna kršitev rusko-ameriških pogodb o oboroževanju", prav zaradi možnosti, da bi iz teh baz lahko izstreljevali tudi rakete kratkega in srednjega dosega. Težava teh raket pa je v tem, da obdobje odločanja v Rusiji glede morebitnega odgovora na napad zmanjšujejo na samo nekaj minut.

Prav zato, da v tako kratkem času ne bi prišlo do napak, ki bi svet lahko pahnile v tretjo svetovno vojno je bila z ZDA tudi podpisana tako pogodba o prepovedi razvijanja raket kratkega in srednjega dosega ter pogodba o prepovedi protibalističnih raket (ABM Treaty). Vendar pa so ZDA od protibalistične pogodbe enostransko odstopile že v času administracije Georga W. Busha (ki o tem ni našel stičnih točk z ruskim predsednikom Putinom niti na pogovorih na Brdu pri Kranju), pogodbo o prepovedi razvijanja in nameščanja jedrskih raket kratkega in srednjega dosega iz leta 1987 (Intermediate-Range Nuclear Forces Treaty ) pa so po ocenah Rusije ZDA prekršile prav s postavitvijo protiraketnega ščita. Omenjena pogodba sicer prepoveduje razvijanje in nameščanje raket z dosegom od 500 do 6.500 kilometrov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je kljub temu poudaril, da Rusija ne bo vstopila v novo oboroževalno tekmo z ZDA. "Ne bodo nas povlekli v to tekmo. Šli bomo po svoji poti. Tako se bomo držali naših načrtov, da ne bi presegli planov o financiranju in opremljanju naše armade in mornarice, ki smo jih začrtali za nekaj prihodnjih let. Razvoj zadnjih dogodkov pa kaže, da položaj ne postaja boljši. Žal se poslabšuje. Govorim o začetku dela radarske postaje v Romuniji kot o enem od elementov prihodnjega ameriškega protiraketnega programa," je dejal Vladimir Putin.

Pri tem so bili nekateri ruski komentatorji manj diplomatski. Tudi New York Times je opazil, da je bil v enem od vplivnih ruskih medijev opisan scenarij, po katerem bi lahko prav takšne baze, kot je bila pravkar odprta v Romuniji prva tarča ruskih raket kratkega in srednjega dosega, kar bi privedlo do tega da bi nekoč v prihodnje "gostitelji" omenjenih delov protiraketnega ščita lahko bili spremenjeni v "kadeče se ruševine", medtem ko bi ZDA in Rusija svoje spore še naprej reševale brez neposredne konfrontacije. Vse zapisano bolj ali manj velja tudi za članice zveze NATO, tudi Slovenijo, ki s sodelovanjem v omenjenih aktivnostih zveze NATO in kot država prejemnica omenjene "zaščite" podpira napore zveze, ki dolgoročno spodkopujejo varnost Evrope.

Rusija je s pomočjo namernega curljanja informacij iz vojaških virov dala tudi vedeti, da razvija še nekatere "asimetrične odgovore" na ameriško grožnjo, na primer podvodne "drone", avtonomne podmornice, ki bi jedrske naboje lahko transportirale v pristanišča ameriških mest ter nato kontaminirale večji del ameriške obale.