17. 5. 2016 | Svet
Kako se je Velenjčan Gregor Lešnik nasmolil z delom v Tesla Motors
Tesla model S
© WikiCommons
Ko se je Gregor Lešnik v Sloveniji poslavljal od svoje noseče žene, je imel v rokah dovoljenje za delo v ZDA, v katerem je bilo navedeno, da bo delal kot nadzornik v avtomobilski tovarni v Južni Karolini. To ni bilo res, saj kot brezposelni električar ni imel ustrezne izobrazbe za nadziranje ameriških delavcev, poleg tega je znal povedati le stavek ali dva v angleščini. V Južno Karolino nikoli ni prišel. Podjetja, ki so mu priskrbela delovno dovoljenje, so ga poslala v Silicijevo dolino, kjer je za plačilo 5 dolarjev na uro opravljal fizično delo pri graditvi nove linije tovarne Tesla Motors, poroča The Mercury News.
Trimesečna pustolovščina se je za Lešnika končala pred letom dni z resno poškodbo in tožbo. Pogodbena podjetja iz revnejših držav s te strani oceana namreč pošiljajo delavce v ameriške tovarne, kjer morajo delati dolge dneve za nizke plače, hkrati pa kršijo ameriško delovno zakonodajo in zakonodajo za dodeljevanje delovnih dovoljenj.
Novo linijo, kjer namerava Tesla Motors proizvajati nov električni avtomobil Model 3, je dogradilo 140 delavcev iz Vzhodne Evrope, v glavnem iz Hrvaške in Slovenije. Odgovornosti za sporni način zaposlitve, nizke plače in dolge delovne ure niso hotela prevzeti ne pogodbena podjetja, ki so te ljudi pripeljala v ZDA, ne Tesla Motors. Čeprav večina uvoženih delavcev pravi, da so zadovoljni s plačilom, njihovi ameriški sodelavci za enako delo zaslužijo 52 dolarjev na uro.
Kritiki pravijo, da vlada ZDA ni naredila dovolj za preprečevanje takšnih spornih zaposlovalnih praks. Gregor Lešnik je prišel na delo v ZDA prek majhnega slovenskega podjetja ISM Vuzem. Njegovi sodelavci so prek tega podjetja iz Velenja prihajali v ZDA več mesecev, nastanjeni so bili v neznanih stanovanjih, v tovarni Tesla so delali šest ali sedem dni v tednu. Po enakem poslovnem modelu so slovenska podjetja pošiljala na delo v Nemčijo delavce iz nekdanjih jugoslovanskih republik in so se v suženjskih delovnih razmerah pri Gozdnem gospodarstvu Postojna znašli delavci iz Srbije in Bolgarije.
Tujci delovno dovoljenje B1 za ZDA lahko dobijo za nadzorniška dela, tuji delavci s tem dovoljenjem pa so v podjetju Tesla Motors montirali cevi in opremo za varjenje, kar je po besedah izvedencev za priseljence in na podlagi sodnih spisov prepovedano. Delavci so novinarju Louisu Hansnu pripovedovali, da so podobna dela opravljali na različnih koncih ZDA.
Michael Eastwood, direktor urada ministrstva za delo v San Joseju, priznava, da so zlorabe delovnih dovoljenj B1 na območju San Francisca zelo razširjene, ne pozna pa obtožb proti pogodbenim podjetjem Tesla Motors. V Tesla Motors pa pravijo, da nikoli niso zaposlili delavcev, ki so dogradili novo linijo. Gregorja Lešnika nikoli niso zaposlili, nikoli niso nadzirali njegovega dela, niso bili odgovorni za njegovo plačo in status. Od vseh pogodbenih podjetij pričakujejo, da spoštujejo zakonodajo, so sporočili.
Tudi nadzornik gradnje nove linije, ki je nemški proizvajalec industrijskih sistemov Eisenmann, je na sodišču zavrnil odgovornost za Lešnika. Podjetje Vuzem priznava, da je Lešnika najelo, zavrača pa njegove obtožbe. Ob sodnih postopkih se postavlja vprašanje, kako je lahko toliko tujih delavcev s sumljivimi delovnimi dovoljenji pripotovalo 6000 milj opravljat enako delo v Fermont v Kalifornijo, sprašuje Louis Hansen.
Velenjčan Gregor Lešnik je bil konec leta 2014 brezposelni električar, bližnje gradbeno podjetje ISM Vuzem pa je iskalo delavce. Vuzem najema delavce iz Vzhodne Evrope za gradnjo tovarn v Evropi in ZDA. Med njegovimi partnerji so Mercedez-Benz, Toyota, Volkswagen, Ford in Saab, navaja na svoji spletni strani. Nemško podjetje Eisenmann je marca 2015 objavilo, da ga je Tesla Motors izbral za širitev tovarne v Fermontu. Nemci so najeli podizvajalce za najem delavcev za izvedbo največ vrednega posla v njihovi 60-letni zgodovini. Prva faza dograditve nove linije je namreč vredna več kot 100 milijonov dolarjev. Eden od teh podizvajalcev je bil Vuzem.
Vuzem je Lešniku pomagal pridobiti delovno dovoljenje B1/B2, na podlagi katerega je dovoljeno v ZDA opravljati določena dela in turistično potovati. Med dovoljenimi deli niso tista, ki jih je Lešnik opravljal za Tesla Motors. Pri pridobivanju dovoljenj je pomagalo tudi podjetje Eisenmann. Gregor Lešnik je šele nekaj dni pred odhodom izvedel, da ne bo šel v Južno Karolino, ampak v Kalifornijo.
Zanj to ni bilo pomembno in marca 2015 se je pridružil 140 drugim tujim delavcem podjetja Vuzem v Silicijevi dolini, kjer je začel nameščati sistem za ogrevanje in hlajenje v podjetju Tesla Motors, kar je videl kot priložnost.
Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani je februarja 2014 na svoji spletni strani objavilo obvestilo, da imetniki delovnega dovoljenja B1 v ZDA ne smejo opravljati gradbenih del, izjemoma lahko opravljajo nadzor in usposabljajo delavce. Čeprav je Gregorju Lešniku izdalo delovno dovoljenje B1, tam ne vedo za nikogar, ki bi zaprosil za to delovno dovoljenje.
Gregor Lešnik v tožbi navaja, da je delal po 10 ur na dan v saj šest dni v tednu. Njegovo delo v Fremontu se je končalo v nedeljo 16. maja 2015, ko je popoldne s strehe padel na tla in si zlomil obe nogi in dve rebri, si pretrgal vezi v kolenu ter dobil pretres možganov. Potem, ko je bil teden dni v bolnišnici v San Joseju, so z invalidskim vozičkom prišli v njegovo sobo zaposleni v Vuzemu. Ena izmed njih je povedala, da je medicinska sestra in od njega zahtevala, naj vstane iz postelje, odpotuje do letališča in odleti domov, Lešnik navaja v tožbi. Namesto tega je najel odvetnika in vložil tožbo.
Potem, ko je imel več operacij in več terapij, se je novembra lani vrnil v Slovenijo. Doma v Velenju so ga obiskali vodilni podjetja Vuzem in zahtevali, naj umakne tožbo. To je zavrnil, ker »hoče pravico« zase in za druge delavce. Leto dni po nesreči hodi brez palice, a ima še vedno terapije. Prek oceana pa Tesla Motors končuje novo linijo za najbolj pričakovan električni avtomobil, narejen v Silicijevi dolini, ki jo je pomagal graditi.
asH_ku_Ex5k
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.