Trump in Clintonova bosta dobivala zaupne informacije

Najverjetnejša demokratska kandidatka za predsednico ZDA Hillary Clinton in najverjetnejši kandidat republikancev Donald Trump bosta kmalu pričela dobivati - strogo zaupne obveščevalne podatke ameriških tajnih služb. Gre za staro ameriško prakso, ki je nastala v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Uvedel jo je Harry Truman, ki je bil podpredsednik ZDA samo 82 dni do trenutka, ko je še pred koncem druge svetovne vojne leta 1945 umrl tedanji ameriški predsednik Franklin Roosevelt. Takoj po prevzemu predsedniške funkcije se je Truman moral soočiti s številnimi do tedaj neznanimi dejstvi. "Ni vedel niti tega, da obstaja atomska bomba. Ni poznal projekta Manhattan," pojasnjuje zgodovinar in nekdanji obveščevalec CIA David Priess, avtor knjige "Predsedniška knjiga skrivnosti", ki opisuje zgodovino "dnevnih brifingov" ameriških predsednikov.

Zaradi te izkušnje se je Truman kot prvi ameriški predsednik tudi odločil, da noben od prihodnjih ameriških predsednikov v svoj urad ne bo stopil tako nepripravljen, kot je bil on sam. In prav zato je leta 1952, ko je bil svet na vrhuncu hladne in hkrati tudi na pragu prave jedrske vojne kandidatoma republikancev in demokratov v tekmi za prihodnjega predsednika države pričel pošiljati strogo zaupna dnevna poročila o varnostnih vprašanjih in dogajanju po svetu.

Ta tradicija se v ZDA spoštuje vse do danes. V skladu s to tradicijo Bela hiša počaka s pošiljanjem svojih zaupnih poročil vse do trenutka ko demokrati in republikanci formalno nominirajo svoja kandidata za položaj predsednika države na svojih strankarskih konvencijah. Vendar včasih pričnejo poročila pošiljati že prej. Tako na primer nekdanji guverner zvezne države Georgije Jimmy Carter ni imel prav nobenih izkušenj s tujimi obveščevalnimi službami, zato je tedanjega predsednika Geralda Forda prosil za zaupna dnevna varnostna poročila še predno je bil nominiran - in jih tudi dobil. "To je na koncu koncev odvisno le od predsednika," opozarja David Priess.

Kljub temu pa predsedniški kandidati ne dobijo vseh pomembnih podatkov. Informacije o tekočih tajnih operacijah, tajnih jedrskih in drugih obrambnih projektih in podobni podatki niso zapisani v poročilih. Kljub temu pa poročila vsebujejo številne za ZDA in njene zaveznike zelo občutljive informacije. In kot ocenjuje nekdanji analitik CIA Aki Peritz, bi letos morali biti ameriški obveščevalci pri razkrivanju omenjenih podatkov predsedniškim kandidatom še toliko bolj previdni, kajti republikanski kandidat Donald Trump "je znan kot mož brez zadržkov", ki je celotno svojo kampanjo zgradil prav na neposrednem govoru. "Nikoli pred tem ni opravljal javne funkcije. Je poslovnež in televizijska zvezda. Če bodo ZDA pričele dajati Donaldu Trumpu zaupne informacije, bi to lahko bila katastrofa."

Tudi Hillary Clinton ima težave zaradi obtožb, da je bila neskrbna pri hranjenju zaupnih državnih informacij na svojem zasebnem računalniškem strežniku. Prav o teh vprašanjih namerava v svojih soočenjih z njo v prihodnje razpravljati tudi Donald Trump. Kot je novinarjem na nedavnem delovnem zajtrku povedal vodja nacionalne obveščevalne službe James Clapper pa bosta oba, Trump in Clintonova zaupna poročila ameriških tajnih služb lahko prebrala in videla kadarkoli bosta to želela, vendar le v posebno zavarovanih prostorih, da bi tako zagotovili, da bodo informacije res ostale zaupne. Proces dostopa pa je zastavljen tako, da bo "vsak dobil enake informacije" in tako da bo skladen s pravili o varovanju podatkov ter tistih, ki zagotavljajo tudi varovanje virov zaupnih informacij. Še tako obsežni varnostni ukrepi pa seveda ne morejo preprečiti, da ne bi kdo od kandidatov kaj zaupnega nato tudi povedal v javnosti ali pa zapisal na kakšnem ne povsem varnem mestu, kar se je očitno že dogajalo, zato kakšna presenečenja v zvezi s tem s strani obeh kandidatov za najvišji položaj v ameriški administraciji tudi v prihodnje niso povsem izključena.