Čas javkanja

Človekove pravice morajo biti uravnotežene s človekovimi dolžnostmi, pravice enih so pa vedno omejene s pravicami drugih. Samo to je prava podlaga za družbeno pogodbo, ki z ustavo zagotavlja urejeno državo in pravično družbo.

V zanosu osamosvojitve so naši profesorji ustavnega prava pripravili ustavo za mogočno in bogato državo, ki ji po človekovih pravicah ne bo para na tem svetu. Pri tem so povsem pozabili na človeške slabosti. Bili naj bi veliki in pomembni, čeprav nas je vseh skupaj samo za eno srednje veliko evropsko mesto. Tako imajo v Nemčiji 7, 6 poslancev na en milijon prebivalcev, v Italiji 10, 3 poslanca, pri nas pa 45 poslancev na en milijon prebivalcev. Od takrat je minilo že četrt stoletja, zato je že čas za spremembe in dopolnitve te prve ustave, saj je bil celo profesor ob svoji devetdesetletnici do naše in njegove ustave zelo kritičen.

Ugotavljamo, da je zmeda pri spoštovanju človekovih pravic in zloraba teh pravic že od samega začetka velika. Začelo se je s trgovino z orožjem, krvavi denar so novi oblastniki naložili na svoje račune v tujini. Več kot dvajset tisoč ljudi je bilo izbrisanih po odločitvi takratnih oblasti, nato so bile hude zlorabe v bančništvu in zmeda pri nacionalnih interesih, sledilo je neplačevanje socialnih prispevkov, ropanje državne lastnine ob privatizaciji, razprodaja naravnih virov, tovarn … tujcem. Še največji tatovi in sleparji s svojimi odvetniki poznajo in zahtevajo zase samo človekove pravice, nikoli pa niso obsojeni zato, ker niso spoštovali pravic večine državljanov in ne svojih dolžnosti do države ter do delavcev za pošteno plačilo s prispevki vred za opravljeno delo … Naropani in prigoljufani denar so naložili na tuje banke, nepremičnine in drugo so prepisali na sorodnike, sami pa razglasili osebni stečaj. Kje je ob vsem tem pravna in socialna država?

Na svetu in pri nas ni bilo še nikoli toliko visoko izobraženih ljudi, vendar tudi še nikoli toliko zlorab znanja in znanosti, kot je to sedaj. Samo pri nas imamo pet univerz, sto visokošolskih ustanov in skoraj tisoč študijskih programov. Za plačilo se dobi na teh ustanovah pravno mnenje, kakršnega si zaželi naročnik, pa naj bo to ministrstvo, vlada ali parlament pri pripravi zakonov in predpisov, lahko ga kupi za javni denar tudi profesor, ki ne bi še odšel v pokoj. Številni profesorji in raziskovalci so očitno pripravljeni za pravi denar izdelati strokovne podlage za pravne in ekonomske prevare na vseh ravneh. Sramota.

Še več, izšolani in priučeni zgodovinarji ter razni mojstri dvomljivega slovesa so pripravljeni za svoje stranke prirejati in potvarjati zgodovino za sprotne potrebe, čeprav je zgodovina že za vedno končana in tudi določena. Ponarejeno zgodovino tiskajo črno na belem in v barvah, sedaj jo kažejo pa še na ekranih. To sicer veliko stane, vendar je še vedno tudi za to dovolj krvavega denarja od trgovine z orožjem, ki se še naprej debeli na tujih bankah in skritih računih. Že takrat so posamezni novi oblastniki vedeli samo za svoje zasebne pravice do ropanja, ne pa za poštene dolžnosti do ljudstva in države. Že takrat je krvav in na črno pridobljen denar spodkopal našo pravno državo in pravično družbo. Raziskovalni novinarji so spisali o tem pet skrbno dokumentiranih in zajetnih knjig, vendar se nobena oblast ni zganila, dokler ni vse zastaralo. Ali lahko to sploh kdaj zastara? Vzamejo si tudi svoje pravice do sovražnega govora, da lahko prostaško žalijo vse po svoji izbiri, od uglednih zgodovinarjev in novinark do bivšega predsednika države, ki je spoštovan v svetu.

Zmagovalci nad fašizmom in nacizmom prenašajo potvarjanje zgodovine in žalitve, na samem sicer javkajo in iščejo tolažbo pri somišljenikih na številnih proslavah. Tako čakanje brez odločnih zahtev po pravnih poteh, je za poražence in za izdajalce naroda ter za njihove sledilce, samo spodbuda za vedno bolj drzna dejanja. Prav podobno je tudi v sosednjih državah. Povsod tam, kjer demokratično izvoljena oblast samo čaka in ničesar ne ukrene za ureditev razmer, se volivci selijo k odločnejšim politikom, pa kakršni že so. Stara modrost nam šepeta, da sama pride samo starost in pajčevina. Življenje ni veselica, življenje je borba!

Potrebna je prenova ustave Republike Slovenije. Med drugim je potrebno na podlagi tragičnih zgodovinskih izkušenj, ki jih je Evropa doživela z nacizmom in fašizmom, prepovedati vsakršno oživljanje ali poveličevanje takih in podobnih ideologij. Prav tako mora biti prepovedano oživljanje in poveličevanje vseh vrst in oblik sodelovanja z nacizmom in fašizmom zaradi opravičevanja dejanj proti lastnemu narodu. Prepovedane morajo biti vse vsebine in oblike nestrpnosti in nehumanosti do ljudi drugih kultur. V Republiki Sloveniji morajo biti vsem zagotovljene enake človekove pravice, ki morajo biti v ravnotežju s človekovimi dolžnostmi.

Zavedamo se, da je to zahtevna in odgovorna naloga. Zato upamo na podporo ter za aktivno sodelovanje organizacij, društev in civilne družbe ter aktivnih državljanov. Za oblast je namreč vsaka budnica prezgodaj.