Univerze so posel, študenti stranke, namesto izobrazbe pa je glavni cilj dobiček

Težave zaradi vse več zaposlitev s pogodbami za določen čas, ki so eden glavnih problemov, s katerimi se soočajo mladi v Sloveniji, imajo tudi zaposleni na univerzah v Veliki Britaniji. Takšne pogodbe ima 49 odstotkov ali 75 tisoč zaposlenih, poroča Guardian. 

Sindikat zaposlenih na univerzah in kolidžih (UCU) se je odločil organizirati stavko tudi zaradi tega, ker se bodo šolnine za angleške univerze po vsej verjetnosti povišale, čeprav so že zdaj med najvišjimi v industrijskih državah. Vlada poleg tega namerava omogočiti dokončno privatizacijo visokošolskega izobraževanja. Po prepričanju mnogih bo to enako v škodo zaposlenih kot študentov.

Sindikat UCU navaja, da so se plače zaposlenih na univerzah od leta 2009 realno znižale za 14,5 odstotka. Delodajalci so sindikatu ponudili zvišanje plač za 1,1 odstotka. Sindikat je to ponudbo označil kot »žalitev«, saj so vodilni na univerzah dobili za 5 odstotkov višje plače. Predstavniki združenj delodajalcev na univerzah in kolidžih so zaradi stavke razočarani, saj so prepričani, da so sindikatu dali zelo dobro ponudbo za dvig plač.

Sally Hunt, generalna sekretarka sindikata UCU, pravi, da so člani odločeni, da ne bodo več dopuščali dodatnega zniževanja svojih prihodkov, neenakosti glede višine plač in vse večje negotovosti zaradi začasnih zaposlitev. »Čas je za ustrezne naložbe v učitelje, raziskovalce in administratorje, ki so hrbtenica univerz,« pravi. V sindikatu še pravijo, da so jim delodajalci predlagali pogovore, da v prihodnje v pogodbah za določen čas ne bi več bilo navedeno število ur, ki ga je treba narediti za dogovorjeno plačilo, pa tudi pogovore o soglasju z nižjimi plačami za ženske v vrstah akademikov.

Bradley Allsop, študent in član stranke zelenih, piše, da morajo študentje in zaposleni sodelovati, biti morajo partnerji, ki skupaj oblikujejo izobraževanje in iščejo resnico. Namesto tega jih vodilni na univerzah razdvajajo. Študentom po logiki trga dopovedujejo, naj bodo zahtevni »povpraševalci«, učitelji pa ponudniki. Visoko šolstvo tako postaja tržna dejavnost, kjer so univerze posel, študenti stranke, namesto izobrazbe je njegov glavni cilj dobiček.