Prizemljeni droni

Uporaba brezpilotnih letalnikov je tudi v Sloveniji vse bolj razširjena. Ne gre več samo za konjiček, delujejo podjetja, ki živijo od zagotavljanja zračnih posnetkov s kamerami, pritrjenimi na letalnike. Uporaba se širi na številna področja, na primer v geodezijo, kmetijstvo, meteorologijo ...

»Na Agenciji za okolje jih za zdaj za uradne meritve ne uporabljamo, smo pa o tem že razmišljali in zadevo tudi preizkušali,« pravi vremenoslovec Jure Jerman. »Dejansko bi bili brezpilotni letalniki lahko zelo uporabni pri meritvah kemijske in fizikalne strukture najnižjih plasti ozračja.«

A ker zakonodaji ni uspelo slediti naglemu razvoju področja in ker so vprašanja varnosti in zasebnosti vse bolj žgoča, je tu zavladala precejšna zmeda.

Sredi meseca je Agencija za civilno letalstvo objavila začasno direktivo o varnosti glede uporabe brezpilotnih zrakoplovov, s katero je do sprejetja celovite zakonodaje za to področje prepovedala vse polete v komercialne in znanstvene namene. Pravzaprav je začasna direktiva zgolj povzetek veljavne zakonodaje. »Zakon o letalstvu nalaga, da mora izvajalec del iz zraka, tudi če zanje ni plačan, pridobiti posebno dovoljenje Agencije za civilno letalstvo,« pojasnjuje Žan Pižorn. »Ker pa so brezpilotni letalniki novo področje, ki se je razmahnilo šele v zadnjih letih, v veljavni zakonodaji ni ustreznih podlag za izdajo dovoljenj v teh primerih. Poleg tega smo v zadnjem času v zvezi z uporabo brezpilotnih letalnikov ugotovili kar nekaj varnostno spornih situacij, ljudje pa so se začeli na nas obračati tudi zaradi potencialnega vdora v njihovo zasebnost.«

S prepovedjo vseh del iz zraka so načrte prekrižali ne samo komercialnim ponudnikom, temveč tudi nekaterim raziskovalcem. Na Morski biološki postaji Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, so na primer pred nekaj meseci kupili večji brezpilotni letalnik za pregledovanje morske gladine. »Primarno je namenjen spremljanju pojavljanja meduz v našem morju, vendar računamo, da bo pokazal tudi uporabnost za spremljanje drugih pojavov na morski površini,« pojasnjuje mladi raziskovalec Martin Vodopivec. Direktiva je bila zanje veliko presenečenje in razočaranje. »Prav zaradi varnosti smo na šolanje poslali tri operaterje, letimo do višine 30 metrov nad morsko površino. Popolnoma prepričan sem, da pri tem ne ogrožamo nikogar.«

Po mnenju Boštjana Vidmarja z Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov je poteza Agencije za civilno letalstvo zaradi pravne praznine po svoje razumljiva. »Uradniki bi morali podpisati zadeve, te pa ne bi zdržale, če bi kdo povzročil nesrečo.« In te so se že dogajale.

»Težnja po dobrih posnetkih lahko ogroža preostali letalski promet in ga je tudi že ogrožala. Nekdo je pred časom na primer letel čez brniško pristajalno stezo. Neko dekle je v Novem mestu padli dron porezal na neki prireditvi.«

Začasno popolno prepoved vidi v vlogi izvajanja pritiska na ministrstvo za infrastrukturo, da čim bolj pospeši sprejemanje celovite zakonodaje, ki bo v kratkem pripravljena za medresorsko usklajevanje. »Če bo nova zakonodaja dokončno sprejeta v dveh mesecih, je poteza agencije smiselna. Če bo popolna prepoved trajala do konca leta ali dlje, pa se mi to ne zdi sprejemljivo.«