Nebodeča ograja

Bliža se turistična sezona in v poletni vročini med ohladitve željnimi ni priljubljeno zgolj morje, v Sloveniji veliko kopalcev roma tudi k rekam. Ena od najbolj priljubljenih je Kolpa. A še do nedavnega je bila ob slovensko-hrvaški meji obdana z bodečo žico, ki jo je vlada sicer ljubkovalno imenovala »tehnična ovira«.

Za domačine na eni in drugi strani meje pa je (bila) vse prej kot to, saj številni napovedujejo, da bo zaradi nje letos ob Kolpi občutno manj turistov kot navadno. Bodečo žico so sicer na nekaterih območjih pred kratkim nadomestili s panelnimi ograjami, ki so še vedno ograje, a vseeno manj zastrašujoče. Dostop do reke je zdaj omogočen, zmanjšana pa je verjetnost poškodovanja kopalcev. Vlada je sporočila, da bo uporabno žico shranila, neuporabno pa uničila.

Za zdaj je postavljenih okoli 176 kilometrov žice in panelne ograje na 65 različnih lokacijah od mejnega prehoda Gibine v občini Razkrižje do doline reke Dragonje v občinah Piran in Koper. S panelnimi ograjami, ki naj bi po nekaterih ocenah stale slabih sto evrov za tekoči meter, so zamenjali okoli 20 kilometrov žice. Slovenija ima okoli 670 kilometrov kopenske državne meje s Hrvaško, ograja (žičnata ali panelna) je bila postavljena tam, kjer to dopušča izoblikovanost terena. Kdaj bo popolnoma odstranjena, je odvisno od stabilnosti razmer, razvoja dogodkov, tveganja.

»S peticijami za odstranitev ograje krajani ne bomo dosegli ničesar, saj vlada uboga zgolj Bruselj. Ograja je postavila tudi zid med nami in našimi hrvaškimi sosedi, s katerimi se poznamo že od mladih nog in s katerimi se v Kolpi skupaj kopamo že leta,« pripoveduje Janez Muhvič iz belokranjske vasice Hrib pri Sinjem Vrhu, sicer tudi eden od snovalcev pobude Vstani, Bela krajina.

Andreja Veselič, ki ob Kolpi ponuja gostinske storitve, pravi, da bodo junija pripravili dogodek, s katerim bodo novinarjem pokazali, da žice na ključnih kopališčih ni več. »Zaradi bodeče žice smo pretrpeli veliko škode, saj ljudje ne vedo, da so zdaj tu panelne ograje, ki mene osebno ne motijo, so pa na nekaterih koncih malo nesrečno postavljene. Težava je tudi v slabem obveščanju javnosti in upam, da to ne bo vplivalo na prihod tujcev in Slovencev. Radi bi sporočili, da je voda dostopna in čista.«

Direktor Razvojno-informacijskega centra (RIC) Bela krajina Peter Črnič je glede tega manj optimističen: »Nova ograja sicer ni tako grozna kot bodeča žica, vsekakor pa tudi ta ograja ni dobra. Panelne ograje nimajo nobenega smisla, bodeča žica pa je imela že sama po sebi zelo negativno sporočilo. Odgovorni bi morali zdaj lokalnemu prebivalstvu, ki bo najbrž pretrpelo škodo, ta strah, ki ga je povzročila žica, s čim nadomestiti.«

Vlada s postavitvijo »tehnične ovire« najbrž ni računala na negativni dolgoročni učinek, ki bi lahko vplival tudi na turizem. Račun za to napako bo izstavljen kmalu, konec junija, ko se tudi uradno začne turistična sezona. Ali ga bodo morali poravnati nič krivi krajani sami ali pa bo vlada zaradi izgubljenega dohodka razmišljala tudi o odškodninah, bomo še videli …