Tekmovalni neuspeh - slovenskih in ameriških tankistov

Slovenski tankisti so se te dni udeležili pomembnega tankovskega tekmovanja članic zveze NATO. Gre za t.i. "Strong Europe Tank Challenge", prvo takšno tekmovanje po koncu hladne vojne. Tekmovanje je bilo seveda tudi več kot zgolj tekmovanje - bilo je tudi svojevrstna demonstracija sile in pripravljenosti članic zveze NATO ter njihove "superiornosti" ter odločnosti predvsem nasproti Rusije. Tankovska tekmovanja so sicer precej popularna prav v Rusiji.

Na tekmovanju v Nemčiji so se pomerile posadke iz Nemčije, Danske, italije, Poljske, ZDA in - Slovenije. Vsaka od držav je poslala po štiri tanke. Zahodne članice zveze NATO so v navidezni "boj" poslale ameriške Abramse in nemške Leoparde, Slovenija pa v nemško vojaško vadbišče Grafenwoehr ni poslala ne Valukov in ne Krpanov, pač pa dobre, stare jugoslovanske M-84, posodobljeno različico ruskim T-72. Nemci so na tekmovanje poslali svoje najboljše tanke Leopard 2A6, posodobljeno različico tankov Leopard 2 iz časov hladne vojne, ki ima boljšo kupolo, boljšo zaščito pred minami ter 20 odstotkov daljšo cev z višjo hitrostjo izstrelka. Danska in poljska sta tekmovali s tanki Leopard 2A5, nekoliko starejšo različico zelo podobnih tankov. Italija je sodelovala s tanki Ariete tanks, Slovenija pa je, kot piše uradno glasilo ameriške vojske "sodelovala z taki M48, kopijami ruskih tankov T-72 ki jih je izdelovala Jugoslavija pred državljansko vojno." Ameriški tankisti so tekmovali v svojih Abramsih M1A2 - ki prav tako že več desetletij niso doživeli modernizacije.

V času tridnevnega tekmovanja so posadke morale pokazati veščine poznavanja ofenzivnih in defenzivnih manevrov, premagovanja različnih preprek, odziva na simulirani kemični napad, poznavanje osnov prve pomoči, ravnanja z improviziranimi ubojnimi sredstvi ter identifikacijo sovražnih in prijateljskih tarč. Tekmovanje je potekalo od desetega do dvanajstega maja, uradna gostitelja pa sta bila ameriška vojska in nemški Bundeswehr.

Še posebej zanimivi pa so rezultati tega tekmovanja in njihova "interpretacije." Kadar v Rusiji prirejajo takšna tekmovanja ni težav pri objavi podatkov o tem, kako so se odrezale posamezne ekipe, ker je ob koncu tekmovanja to povsem jasno. No, pri tem tekmovanju članic zveze NATO je zadeva nekoliko drugačna, kar so objavljeni rezultati samo prvih treh najboljših posadk, ne pa vseh sodelujočih. Toda tudi iz teh rezultatov, ki jih je objavila ameriška vojaška revija "Stars and Stripes" je jasno, da se ameriške, pa tudi slovenske posadke niso odrezale najboljše. Najboljši na tekmovanju so bili nemški tankisti, na drugem mestu so bili Danci, na tretjem pa tankisti iz Poljske. Zanimivo je, da niso zmagali Američani, ki imajo z vojnami in vsakodnevno uporabo tankov, predvsem na tujih tleh, zelo veliko praktičnih izkušenj. Neuspeh na tem tekmovanju je očitno zelo neprijeten tudi za Slovensko vojsko, saj so na svoji Facebook strani poskusili polom slovenskih tankistov na precej prozoren način prikriti s trditvijo, da "končnega vrstnega reda organizatorji niso objavili". Na njihovi spletni strani namreč ob objavljenih 12 slikah z omenjenega tekmovanja piše naslednje: "Na tankovskem tekmovanju 'Strong Europe Tank Challenge' v Nemčiji so sodelovale tankovske enote šestih držav s tanki Leopard 2A5 (Danska in Poljska), Leopard 2A6 (Nemčija), Ariete (Italija), M1A2 SEP (ZDA) in M-84 (Slovenska vojska). Končnega vrstnega reda organizatorji niso objavili, saj štejejo izkušnje, ki so jih tekmovalci pridobili, ko so se pomerili v operacijah napada in obrambe, identifikacije vozila, orientacije..." Slike slovenskih tankov na tekmovanju je prispeval praporščak Franjo Cesar iz Logistične brigade.

Očitno je, da se Slovenska vojska v tem primeru drži izreka "važno je sodelovati, ne zmagati." Izkušnje seveda res štejejo, toda prav tako ni slabo, če se na tekmovanju izkažeš. Glede na to, da slovenskih tankistov ni niti na tretjem mestu tega seveda ne bi mogli trditi. Toda če v obzir vzamemo tudi dejstvo, da je Slovenija prav po receptih ameriških generalov polovico svojih tankov pretopila v staro železje, v času ministrovanja Jelka Kacina v Izraelu komaj modernizirane tanke T-55 poslala v skladišča, denar pa zadnji dve desetletji vlagala le v lahke oklepnike, primerne za hitre intervencije in "spremembe režimov" po ameriškem receptu po vsem svetu, je pravzaprav velik uspeh že to, da so slovenski tankisti na tem tekmovanju s svojo jugoslovansko muzejsko opremo - sploh uspeli sodelovati. In tudi to samo zahvaljujoč tankom, izdelanim še v času bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Dejstvo, da je Jugoslavija znala izdelati nekaj, kar Slovenija še danes s pridom uporablja in da Slovenija niti četrt stoletja po odhodu iz Jugoslavije na področju oklepnih enot ni sposobna izdelati ali nabaviti ničesar boljšega od tega, kar je bilo nekoč že "made in Yugoslavia" pa seveda kaže na zelo klavrno stanje na področju obrambe.

Še hujše pa je stanje ameriških tankovskih posadk. Kot namreč poroča Popular Mechanics, omenjeno tekmovanje ni prvo, na katerem se oklepne enote ameriške vojske niso odrezale najbolje. Ob nedavnem tekmovanju v ZDA je bila posadka ameriške nacionalne garde, ki so jo sestavljali zavarovalniški agent, voznik tovornjaka, študent in policist uspela premagati vse sodelujoče vključno z aktivno sestavo ameriških oklepnih enot, marincev in kanadske vojske. Razlog za to je tudi več kot očiten - ameriška vojska je že dve desetletji v "vojni proti terorizmu", zato pa tudi zanemarja pomen oklepnih enot, ki v tem "boju" nimajo prave vloge. Te enote so nenadoma postale pomembne predvsem po ohladitvi odnosov z Rusijo predvsem zaradi napetosti v Ukrajini in zaradi neprestanega širjenja zveze NATO. Spoznanje, da ameriški tankisti, ki bi morali braniti tudi evropske članice zveze NATO niso dobro pripravljeni zato seveda ni ravno vzpodbudno. Ameriški armadni general Mark Milley je v nedeljskem New New York Timesu to opisal z naslednjimi besedami:"Danes major v ameriški vojski ne pozna nič drugega razen boja proti teroristom in gverilcem, saj je v vojsko prišel po enajstem septembru. Kolikor pa gremo po činih višje, pa se je v zadnjih 15 letih naše znanje zmanjšalo." V nasprotju s tem pa Rusija neprestano vlaga v svoje kopenske sile in jih opremlja z novim orožjem. Zadnji korak v tej smeri so ruski tanki T-14 "Armata", ki so tehnološko razred pred vsem, kar premorejo članice zveze NATO. Če ne bi bila članica zveze NATO, bi jih morda lahko vozili tudi slovenski, v Slovenski vojski še vedno absolutno premalo plačani tankisti. Morda bi jih vozili celo z večjim uspehom, kot pa jih danes, s tanki iz "Juge", v "nostalgičnih" sivo-zelenih kombinezonih nekdanje JLA ter pod budnim pokroviteljstvom ameriške vojske dosegajo na nemških vadbiščih.