Kaj je pripeljalo do ločevanja javnih stranišč

Že več let se transspolni aktivisti borijo za pravice, da bi lahko uporabljali stranišče, ki pripada njihovi spolni identiteti. A kako je pravzaprav prišlo do ločenih javnih stranišč? Kot piše Terry S. Kogan za The Conversation, so pravila globoko zakoreninjena v ideologiji ločenih sfer, ki opredeljuje javno sfero kot moško domeno, zasebno pa kot žensko. Preberite si, kako je to povezano z ločevanjem javnih stranišč na ženska in moška.

Marca je Severna Karolina sprejela zakon, ki zahteva, da stranke uporabljajo le javna stranišča, ki ustrezajo spolu na njihovem rojstnem listu. Bela hiša je temu nasprotovala in zahtevala, da lahko transspolni študentje uporabljajo stranišče, ki ustreza njihovi spolni identiteti, ne glede na biološki spol. V odziv na to je 25. maja 11 držav tožilo Obamovo administracijo, da bi blokirala zvezno vlado pred sprejetjem direktive. Nekaterim se zdi, da bi rešitev lahko bilo skupinsko javno stranišče oba spola. A to bi se nekaterim lahko zdelo bizarno ali drastično, saj mnogi menijo, da je ločevanje javnih stranišč glede na biološki spol »naraven« način za določanje, kdo lahko in kdo ne sme uporabljati te javne prostore.

Pravzaprav ameriški zakoni problema ločevanja javnih stranišč do poznega 19. stoletja sploh niso naslavljali. Nato je Massachusetts postal prvo mesto, ki je sprejelo takšna pravila. Do leta 1920 je več kot 40 držav sprejelo podobno zakonodajo, ki zahteva, da so stranišča ločena glede na spol.

Ta pravila so po mnenju Terryja S. Kogana globoko zakoreninjena v tako imenovani »ideologiji ločenih sfer« iz zgodnjega 19. stoletja. Gre za idejo, da morajo ženske ostajati doma in skrbeti za gospodinjstvo in otroke – in torej pripadajo zasebni sferi – moški pa so del javne sfere. Danes je takšen pogled na ženske seveda označen kot seksističen.

Na začetku ameriške zgodovine je bilo gospodinjstvo središče ekonomske produkcije. A vse to se je spremenilo na koncu 18. stoletja z industrijsko revolucijo, ko so tovarne začele proizvajati in so možje odšli na lov za novimi prostimi delovnimi mesti, medtem ko so žene navadno ostajale doma. S tem se je pojavil ideološki prepad med javno in zasebno sfero. A kot navaja avtor, je to bil le kulturni mit, ki je zelo daleč od realnosti. Od začetka 19. stoletja so ženske iz zasebne sfere vstopale na delovna mesta in v ameriško mestno življenje. Predvsem ko so se pojavile tekstilne tovarne v Massachusettsu, so tam začele delati predvsem mlade ženske. Kmalu so sestavljale večino delovne sile v tovarnah, začele pa so se vpletati tudi v socialne reforme in organizirati gibanja za volilno pravico. A kljub temu ameriška kultura ni opustila ideologije ločenih sfer in večina ženskih aktivnosti izven zasebne sfere je bila v javnosti videna kot grožnja.

Globoko v 70. letih 19. stoletja so tovarne še vedno imele stranišča, ki so bila locirana izven stavbe. Notranja stranišča, ki jih je bilo navadno v enem prostoru več, so se razvila šele s sanitarno tehnologijo, ki je omogočala odplakovanje v odtočne kanale. V tem času so bile posebej izzvane tudi viktorijanske vrednote, ki so poudarjale pomembnost zasebnosti in skromnosti, ženske, ki so delale ob strani moških, pa so si v tovarnah še vedno z njimi delile stranišče.

Te tesnobe so vodile v zakone v Massachusettsu in drugih državah glede sprejetja pravil, ki so zahtevala spolno ločena stranišča. Kljub vseprisotnosti žensk na javnem področju se je v takšnih straniščih jasno odsevala ideologija ločenih sfer. Glede na to, da »inherentno šibkejše ženske« niso mogle več delati na domu, je zakonodaja namesto tega ponudila zaščiten, domu podoben prostor znotraj delovnega mesta s tem, da je zahtevala ločena stranišča.

Vrnimo se nazaj na transspolne osebe, ki se borijo za pravice, da lahko uporabljajo stranišča, ki so skladna z njihovo spolno identiteto. Nasprotniki teh, ki so posvojili slogan »Nobenih moških v ženskih straniščih«, se »bojijo«, da bodo ženske napadene s strani moškega, če bo transseksualnim ženskam dovoljena uporaba ženskih stranišč. A edini trden dokaz te vrste je pravzaprav usmerjen proti transspolnim posameznikom. Teh je že precejšen odstotek prijavilo verbalni in fizični napad v toaletnih prostorih. Tudi v Mladini smo že pisali o tem, kako je pri nas 69 odstotkov transspolnih oseb doživelo diskriminacijo.

Včeraj je Izak Košir pisal tudi, kako Bernie Sanders transspolne osebe podpira, medtem ko jih Clintonova ignorira, saj vprašalnika o varnosti in položaju transspolnih oseb v ZDA ni izpolnila.