Bernard Sanders je tako rekoč ujel Hillary Clinton

Pred volitvami demokratske stranke v Kaliforniji prihodnji torek, kjer je za kandidata za predsedniško tekmo stranke na voljo 475 delegatskih glasov, javnomnenjske ankete kažejo, da je Bernard Sanders tako rekoč ujel Hillary Clinton. Medtem ko je Clintonovo še marca na zvezni ravni podpiralo 7 odstotnih točk več volivcev, jo zdaj podpira 46 odstotkov vprašanih, Sandersa pa 44 odstotkov. Čeprav bo Clintonovi najbrž tudi brez glasov iz Kalifornije uspelo zbrati dovolj glasov delegatov demokratske stranke za nominacijo za kandidatko stranke za predsednico ZDA, saj se ji obeta zmaga v New Jerseyju, kjer bodo prav tako glasov ali 7. junija, bi bil poraz zanjo kljub temu velik udarec, na portalu Truthout piše Elizabeth Preza.

Ta udarec bi prišel v zelo neugodnem času zanjo, saj se prav zdaj zapleta v različne hipotetične spopade z najverjetnejšim kandidatom republikanske stranke za predsednika ZDA Donaldom Traumpom. Anketa, ki jo je Real Clear Politics objavil 24. maja, je pokazala, da bi bil novembra na predsedniških volitvah rezultat, če bi se spopadla Clintonova in Trump 43,2 proti 42,8 odstotka, Sanders pa bi Trumpa premagal za več kot 10 odstotnih točk.

To je podatek, s katerimi Sanders nagovarja volivce demokratske stranke. Po mnenju časopisa Los Angeles Times bi zmaga Sandersa v Kaliforniji 7. junija pomenila oživitev spomina na njegov poziv superdelegatom, naj prestopijo k njemu, da bi povečali možnosti za zmago kandidata demokratske stranke proti republikancu Trumpu.

Michael T. Barry, prav tako na portalu Truthout piše, da bi se Sanders lahko tudi odločil, da bi se v predsedniško tekmo podal kot neodvisni kandidat in zmagal. Če smo se v tokratni tekmi za izbiro kandidatov za predsednika ZDA kaj naučili, je to, da je treba razmišljati širše, ne v znanih okvirih. Bernard Sanders to počne že desetletja. On je dejansko že neodvisen, je malo ali nič lojalen do nacionalnega odbora demokratske stranke, njegov senatorski položaj je varen, nič ne more izgubiti, v tekmi je zgolj za to, da zmaga.

To ni mogoče v okviru demokratske stranke, a to ni pomembno. Razume sodobni politični sistem. Pravi, da bi moral biti milijarder, da bi lahko kandidiral kot neodvisen, a sam ni milijonar. Potem nadaljuje, da je struktura ameriške politike danes takšna, da je etično prav, da kandidira znotraj demokratske stranke. Denar in podporo v ZDA dobi le tisti kandidat, ki igra po pravilih sedanjega političnega sistema in se udeležuje strankarskih volitev obeh največjih strank, ki sta demokratska in republikanska.

Od nedelje je v tekmi za predsednika ZDA še en kandidat. Ameriška svobodnjaška stranka (Libertarian Party) je na konvenciji za svojega predsedniškega kandidata izbrala 63-letnega Garyja Johnsona, za svojega podpredsedniškega kandidata pa 70-letnega Williama Welda. Oba sta nekdanja republikanca z bogatimi političnimi izkušnjami, poroča STA.

Svobodnjaška stranka nezadovoljnim ameriškim volivcem ponuja nekaj iz obeh glavnih strank. Za tiste levičarje, ki niso zadovoljni s Clintonovo, Johnson napoveduje boj za legalizacijo mamil, za pravico do umetne prekinitve nosečnosti, konec vojaških intervencij po svetu ter zagovarjanje pravic homoseksualcev.

Za republikance, ki ne marajo Trumpa, ponuja boj za pravico do orožja, ukinitev davka na dohodek in podjetniškega davka, kar bi zamenjal z davkom na potrošnjo. Napoveduje ukinitev zvezne davkarije, ministrstva za izobraževanje in ministrstva za trgovino. Prav tako bi ukinil upravo za hrano in zdravila (FDA) ter agencijo za boj proti mamilom (DEA). Filozofija svobodnjaške stranke je to, da lahko ljudje delajo kar hočejo, če ne škodujejo drugim.

Tretje stranke v ZDA po poročanju STA doslej niso imele veliko uspehov. Še najbolje se je po slovesu od republikancev leta 1912 odrezal Theodore Roosevelt, ki je na čelu progresivne stranke Bull Moose osvojil 27 odstotkov glasov in 88 elektorjev, kar je zadostovalo za drugo mesto za demokratom Woodrowom Wilsonom.