Intervju: Mejra Festić

V 20. številki Mladine je bil objavljen intervju, v katerem viceguvernerka Banke Slovenije navaja: »V zatečenem stanju 2010 je nekaj bilo treba storiti. Ker država ni hotele bank dokapitalizirati kljub zahtevam banke Slovenije – leta 2010 je bilo 400 milijonov evrov nerealizirane dokapitalizacije za tri največje banke v pretežni državni lasti in leta 2011 490 milijonov evrov – so banke vpisovale podrejene inštrumente.«

Republika Slovenija je kot lastnik ali pretežni lastnik bank v obdobju 2008 do 2011 in nato še 2012 izvedla dokapitalizacije bank v višini, ki jo je zahteval regulator (Banka Slovenije). Zneske večje od teh zahtev Republika Slovenija, zaradi režima odobravanja državnih pomoči pri Evropski komisiji, ni mogla uporabiti za dokapitalizacijo. Sodeč po obvestilih za javnost, ki jih je Banka Slovenije objavila po vseevropskih stresnih testih 2010 (vključena je bila Nova ljubljanska banka – v nadaljevanju: NLB) in 2011 (za NLB in za Novo kreditno banko Maribor – v nadaljevanju: NKBM) sta imeli obe največji slovenski banki v teh letih presežek kapitala nad zahtevano mejno vrednostjo obremenilnega testa.

Nekaj podatkov o dokapitalizacijah. Slovenska izvozna in razvojna banka (SID) je bila dokapitalizirana s 100 milijonov evrov že 2009, v letu 2011 pa NLB z 250 milijoni evrov ter NKBM s 104 milijoni evrov (sredstva privatnih investitorjev). Po mojih informacijah sta direktorja Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD) pri guvernerju Banke Slovenije preverjala možnost dokapitalizacije Abanke, vendar nista naletela na odobravanje. Formalni postopki nato niso stekli. Republika Slovenija je 2011 dokapitalizirala KAD in SOD s 180 milijoni evrov, ki so bili v veliki meri porabljeni za dokapitalizacijo NLB v 2012 (zopet na zahtevo regulatorja).

Na Ministrstvu za Finance smo že konec 2009 proučevali možnost za dokapitalizacijo NLB z 250 milijoni evrov (brez zahteve regulatorja), vendar so strokovne službe ugotovile, da pravno ni izvedljiva. Takrat bi šlo za uporabo podrejenih inštrumentov.

V obdobju socialdemokratske koalicijske vlade je država zaščitila stabilnost slovenskega bančnega sistema. Dokapitalizacije so bile manjši del podvzetih ukrepov. Država je prevzela neomejeno garancijo za hranilne vloge in garancijo pri zadolževanju bank na medbančnem trgu, garancijo za bančne kredite podjetjem ter v manjšem obsegu tudi za kredite prebivalstvu. Pri razvojnih kreditih se je bistveno okrepila vloga SID, pa trudi Evropske investicijske banke. Država je z depoziti v bančnem sistemu temu zagotovila od 2 do 3 milijarde evrov dodatnih sredstev.