Begunci na Dunaju aktivni kot prostovoljci

V avstrijski prestolnici Dunaj 350 prosilcev za azil opravlja družbeno koristna dela. Nekateri pomagajo pri poučevanju, drugi čistijo okolje, tretji skrbijo za divje živali. Povpraševanje po tovrstni zaposlitvi, čeprav v glavnem neplačani, je precej večje od ponudbe, sporočajo iz ljubljanskega predstavništva mesta Dunaj Eurocom Pr.

Samo dunajski magistrat in ostale mestne ustanove so doslej ponudile delo 200 beguncem. Ker ti ne smejo opravljati plačanega rednega dela, jim za opravljanje družbeno koristnih del namenijo nagrado v višini 110 evrov na mesec. Begunci na Dunaju pomagajo predvsem v šolskih razredih, v katere so vključeni tudi begunski otroci, ter pri tujejezičnih informativnih srečanjih in delavnicah za integracijo tujcev. Kot prostovoljci lahko pomagajo tudi pri čiščenju cest, urejanju otoka na Donavi, pri oskrbi divjih živali, vrtnarjenju, v frizerskih salonih, dnevnih centrih za starostnike in drugih ustanovah. Da so priseljenci pomemben del dunajske družbe, so v raziskavi z naslovom Kako migracije spreminjajo Evropo dokazali tudi na Inštitutu za sociologijo Dunajske univerze. Ugotovili so, da ima vsak drugi Dunajčan priseljensko ozadje.

Večina priseljencev prihaja iz Srbije, Črne gore, Turčije, Nemčije, Poljske ter Bosne in Hercegovine. Če priseljencev ne bi bilo, bi imel Dunaj 30 odstotkov manj študentov, 236.758 stanovanj bi ostalo praznih, čistilni servisi bi ostali skoraj brez osebja, v socialnih poklicih bi manjkali dve tretjini zaposlenih, polovica v gastronomiji in 61 odstotkov delavcev na področju varnosti in varovanja. Brez migracij bi se povprečna starost na Dunaju zvišala za 10 let, saj so priseljenci v povprečju stari 35,5 leta, sporočajo iz Eurocom Pr.

V Mladini si lahko preberete o tem, kako se ne vse evropske države beguncev otepajo in kako so nekje pravzaprav zaželeni. Pisali smo pa tudi o delu beguncev znotraj taborišč med drugo svetovno vojno.