Začasni predsednik Brazilije obsojen zaradi ponarejanja volitev

Brazilsko predsednico Dilmo Rousseff je senat za pol leta suspendiral s položaja, grozi pa ji tudi odpoklic. Pri tem pa so prav politične elite, ki želijo zaradi domnevne "korupcije" odstraniti sedanjo, po njihovem okusu preveč "levičarsko" predsednico Brazilije - očitno same obremenjene s koruptivnimi praksami. In ob tem ko predsednici Brazilije koruptivnega dejanja sploh nihče še ni niti dokazal, pač pa je odstavljena zaradi nekakšnih domnevnih napak pri sestavljanju in polnjenju državnega proračuna. Opozicija Dilmi Rousseff očita, da je leta 2014 prikrila proračunski primanjkljaj ter poneverjala proračunske izkaze z nezakonitim izposojanjem denarja iz državnih bank in to prikazovala kot proračunske prihodke.

Sama trdi, da so obtožbe netočne in da so tako, kot je ravnala sama, to počele tudi druge vlade pred njeno. Številni komentatorji ocenjujejo, da so obtožbe predsednice neresne in da je predsednica tarča napadov le zato, ker so njenega "mentorja" prejšnjega predsednika Lulo da Silvo, ujeli pri nezakonitostih.

Novi podatki pa istočasno kažejo na celo vrsto političnih zlorab nasprotnikov brazilske predsednice. Ne samo, da je bila cela vrsta politikov, ki predsednico napadajo, že razkrita v korupcijskih škandalih, položaj v državi, ki bo gostila olimpijado se je dodatno zapletel, ker je mesto predsednika države začasno prevzel nasprotnik Dilme Rousseff Michel Temer, ki pa je bil pravkar obsojen, hkrati pa mu je, kot poroča Intercept, za osem let prepovedano opravljati javne funkcije. Ob te je isti Michel Temer, kot kažejo zaupni dokumenti, objavljeni na spletni strani WikiLeaksa, dolga leta "informant" ameriških obveščevalcev v veleposlaništvu ZDA v Rio de Janeiru. Njegova sporočila so uporabljali tudi vojaški obveščevalci ZDA.

Michel Temer je sedaj obsojen prav zaradi dejanja, za katerega noben politik, ki želi ohraniti zaupanje javnosti in spoštuje pravila demokratičnega odločanja nikoli ne bi smel biti obsojen - zaradi ponarejanja volitev. ob tem sta bila prisiljena odstopiti tudi dva člana njegovega kabineta, saj sta nezakonito ovirala preiskavo proti začasnemu predsedniku Brazilije. Temerju je sodišče v času osmih let prepovedalo tudi opravljanje katerekoli javne funkcije. Vse skupaj je še posebej absurdno zato, ker je prav Temer Dilmo Rousseff napadal zaradi domnevne korupcije in nespoštovanja zakonodaje, sedaj pa se je izkazalo, da zakonov ni prekršila odstavljena predsednica Brazilije - pač pa začasni predsednik Brazilije, ki je zavzel njeno mesto. Pri tem je program Michela Temerja radikalno drugačen od programa Dilme Rousseff. Namesto za blagostanje najbolj siromašnih slojev se Temer odkrito zavzema za "varčevanje" ter razprodajo državne lastnine v Braziliji, po številu prebivalstva peti največji državi na svetu, ki jo pesti tudi ena od največjih stopenj neenakosti med prebivalstvom. Temerjeva vlada si je po odstavitvi Dilme Rousseff že utrjevala položaj, vendar je sedaj mednarodna podpora Temerju znova v upadu, saj si tudi tuji voditelji ne želijo biti v družbi predsednika, ki so mu dokazali krajo volitev in zlorabo demokratičnega procesa odločanja.

Obtožba predsednice, ki je bila še pred nekaj tedni skoraj neizbežna je sedaj prav zato na steklenih nogah; prejšnji teden je brazilski časnik O Globo že poročal, da sta dva senatorja, ki sta bila pred tem za ustavno obtožbo predsednice zaradi zadnjih dogodkov pričela "ponovno premišljati" svoje odločitve zaradi "novih dejstev." Tudi časnik Folha poroča, da številni senatorji razmišljajo o spremembi svoje odločitve.

Poskus odstavitve brazilske predsednice je bil tudi po oceni New York Timesa "pahnjen v kaos", ker je samo dva dni pred odločitvijo senata, da potrdi sklep o odpoklicu predsednice, ki ga je sprejel spodnji dom parlamenta, novi predsednik spodnjega doma parlamenta razveljavil prav to glasovanje. Potem ko je bil namreč prejšnji predsednik parlamenta po sodbi Vrhovnega sodišča odstavljen, da bi se lahko udeležil sojenja, je dolžnost prevzel poslanec Waldir Maranhão. Ugotovil je, da so bila ob glasovanju o odstavitvi predsednice države prekršena poslovniška pravila spodnjega doma parlamenta, zaradi česar je zahteval novo glasovanje. Svojo odstavitev je Dilma Roussefff sicer označila kot poskus državnega udara, nekateri analitiki pa so proces njene odstavitve izenačili celo z "mehkim pučem". Da so imeli prav dokazuje tudi ves potek dogodkov po njeni odstavitvi s položaja. Politični pretres na vrhu Brazilije državi, ki se nahaja pred olimpijado in se sooča tudi z nevarnim virusom Zika seveda prav posebej ne koristi.