Kamniti vir financiranja talibanov

Tudi po desetletju in pol od intervencije ZDA in njenih zaveznikov v zvezi NATo v Afganistanu vojna v tej državi še naprej traja. Vzroki za to so številni, finančni viri vojne pa so prav tako raznovrstni. Poleg trgovine z drogami, predvsem opijem in hašišem, v Afganistanu kolesje vojne poganja še ena strateška surovina, po kateri je Afganistan svetovno znan že več kot 6000 let. Gre za poldragi kamen lapis lazuli.  S tem poldragim kamnom so naredili ogrlice za princeso prvega znanega velikega mesta Ur iz Mezopotamije, egiptovski mojstri pa so iz istega kamna iz Afganistana naredili obrvi na posmrtni maski Tutankamona, pa tudi številne druge umetniške izdelke.

Kamen je temno modre barve in ima včasih primesi pirita, ki so videti kakor zlato. Zmletega v prah so ga uporabljali za najrazličnejše poslikave. Menihi so ga uporabljali za dekoracijo svojih knjig ali pa za barvanje oblačil.

Dve leti raziskav nevladne organizacije Globalna priča (Global Witness) je bilo potrebnih, da bi aktivisti razkrili mehanizem celotnega sistema prodaje in preprodaje tega izjemno lepega poldragega kamna. Pokazalo se je, da so v trgovino, s katero zaslužijo okoli 20 milijonov dolarjev - toliko Afganistan letno pridobi iz vseh svojih rudnikov - vključeni številni vojaški poveljniki, politiki, vodstvo talibanov, ki nudi "zaščito" in pobira "pristojbine za rudarjenje" in cela vrsta državnih uslužbencev. Kar ni nenavadno, saj je Afganistan po stopni korupcije po podatkih organizacije Transparency International med 168 državam ki jih v Transparency International spremljajo - 166 država na svetu.

Lapis lazuli že tisoče let pridobivajo na istem kraju v Afganistanu, v pokrajini Badakšhan.Po ocenah ameriških geoloških raziskav ima Afganistan okoli trilijon ton tega kamna, ki bi lahko postal eden od motorjev afganistanskega razvoja. Vendar pa zaradi vojne in korupcije večina tega denarja konča v žepih prekupčevalcev in tistih, ki nadzorujejo rudnike. Trgovina s tem kamnom je namreč v Afganistanu za trgovino z drogo drugi najpomembnejši dohodek talibanov. Čeprav je vse v zemlji skrito bogastvo uradno last afganistanske države so pred dvema letoma rudniki z dragoceno kamnino prešli pod nadzor vojaškega poveljnika Abdula Malika. Njegovi ljudje nadzorujejo dostop do rudnika in v njegovo bližino ne pustijo niti afganistanske vojske in policije. Malik talibanom, pa tudi politikom v afganistanski vladi plačuje velike vsote denarja v obliki "denarja za zaščito". V tem trenutku po podatkih Stephena Carterja ki je zgodbo raziskoval v Afganistanu, več kot 50 odstotkov prihodkov od prodaje tega kamna - odhaja neposredno v roke talibanov. "Talibani in Badakšhan pa imajo tesne vezi tudi z ISIS-em, tako da je to zelo resno varnostno vprašanje, " opozarja Stephen Carter. To potrjuje tudi zaupno pismo, ki ga je objavil BBC in v katerem svetovalec predsednika države Ashrafa Ganija predsednika države opozarja, da "na žalost lahko še vedno samo opazujemo, kako lokalni mafijci ob pomoči državnih uradnikov ropajo ta dragoceni vir", ter da je zaradi "prisotnosti mafijskih skupin in obsežne korupcije v vladi to področje težko nadzorovati." Predsednik Afganistana je v svojem prvem govoru po izvolitvi boj proti korupciji sicer postavil na prvo mesto, vendar pa zgodba o ropanju rudnikov čudovitega poldragega kamna, ki bi moral služiti kot vir napredka za vse prebivalce Afganistana iz Afganistana kaže, da bo bitka s kriminalnimi skupinami v tem delu sveta še zelo dolga.