Migranti že v kameni dobi uporabljali balkansko pot

Že v kameni dobi so se migranti z območja okoli Egejskega morja premikali proti srednji in južni Evropi in tako pred 8000 leti v Evropo prinesli poljedelstvo, kažejo ugotovitve nemških znanstvenikov, ki jih je objavil časnik Proceedings of the National Academy of Science. Odkritje temelji na genetskih vzorcih poljedelskih skupnosti v Nemčiji, Španiji in na Madžarskem, ki so jih primerjali s tistimi, ki so jih našli na najdiščih v Grčiji in severozahodu Turčije. Poljedelci so prišli v Evropo, kjer je takrat bila razširjena nabiralniško-lovska kultura, v dveh valovih – po severni poti in po zahodni poti ob španski obali. »Ena je bila balkanska pot, druga sredozemska. To vidimo tudi pri današnjih migracijah,« je dejal antropolog Joachim Burger z Gutenbergove univerze v Mainzu.

Študija postavlja pod vprašaj dosedanjo teorijo, da se je poljedelstvo širilo med skupnostmi z navadno kulturno difuzijo. Antropolog Joachim Burger z Gutenbergove univerze v Mainzu, eden od avtorjev študije, je dejal, da genetske analize kažejo, da so takratni poljedelci v srednji Evropi in Španiji genetsko bliže egejskim skupinam, kot so si med seboj. Genska analiza je tudi pokazala, da so bili egejski poljedelci v času kamene dobe relativno svetle polti in so imeli temne oči, po otroštvu pa niso več imeli gena za prebavo mleka. Razvili so ga šele kasneje v Evropi.

Burger in njegovi kolegi bodo sedaj začeli raziskovati povezavo egejskih poljedelcev s prebivalstvom na območju od Sirije do jugozahoda Irana, kjer se je poljedelstvo »rodilo« pred 10.000 leti, še navaja Hina.