Glavni ekonomist Deutsche Bank: »Skrbi me prihodnost Evrope«

Tri otroke, ki odraščajo v Evropi, ima David Folkerts-Landau, glavni ekonomist Deutsche Bank. Zaradi tega nima zadržkov, ko go govori o razmerah v Evropi. »Skrbi me prihodnost Evrope,« je povedal za Handelsblatt. Razlog za to njegovo skrb je denarna politika Evropske centralne banke (ECB). Ta je na napačni poti. Na začetku je bilo prav, da je na trg poslala sveže natisnjen denar, sedanje pošiljke pa so vse bolj dejanje iz obupa, zato so začeli prevladovati negativni učinki te politike. ECB sledi »dogmi« in tako zapravlja ime in zaupanje, opozarja David Folkerts-Landau.

V sredo, 8. junija, je ECB začela sveže natisnjene evre dajati na trg tudi z nakupi obveznic, s katerimi se zadolžujejo podjetja. S temi nakupi namerava znižati obresti za obveznice. David Folkerts-Landau ta ukrep označuje kot »dejanje iz obupa«, koristi pa bodo imela podjetja, ki nimajo težav s financiranjem in zato te pomoči ne potrebujejo. Majhna in srednja podjetja v državah na obrobju EU imajo težave priti do finančnih virov, njim pa odkupi obveznic s strani ECB ne bodo pomagali. Poleg tega je znižanje obrestnih mer lahko spodbuda, da se bodo podjetja še bolj zadolžila.

Po poročanju Bloomberga ECB ne bo mogla prikriti, obveznice katerih podjetij bo odkupovala. V zelo kratkem času je recimo postalo znano, da je v sredo najprej kupila obveznice družb Anheuser-Busch InBev, Telefonica in Siemens. Njihova cena je takoj poskočila, kar ni presenečenje, saj je ECB za obveznice pripravljena plačati visoko ceno, zato je njeno zanimanje za lastnike obveznic izjemna priložnost, da ustvarijo dobiček. Ni pa pričakovati, da bo ECB z nakupi obveznic dosegla svoj cilj, ki je spodbuditev gospodarske rasti v Evropi in dvig inflacije.

Glavni ekonomist Deutsche Bank David Folkerts-Landau ostro kritizira tudi politiko negativnih obrestnih mer ECB, na podlagi katere ji morajo poslovne banke plačati, če naložijo denar na njen račun. »Negativne obresti so ubijalec,« je prepričan. Reuters poroča, da Commerzbank, ki je ena od največjih nemških bank, razmišlja, da bo denar namesto na račun ECB raje naložila v trezorje. Ta odločitev banke, ki je v solastništvu nemške vlade, bi bila eden najmočnejših protestov proti ultra nizkim obrestnim meram ECB. Če se bo Commerzbank odločila denar spraviti v trezorje, namesto, da bi ga naložila pri ECB, in ji bodo sledile še druge velike evropske banke, bo politika negativne obrestne mere postala še bolj neučinkovita.

Mike Mish Shedlock na svojem blogu povzema pisanje Financial Timesa, da o hrambi denarja v trezorjih razmišlja tudi nekaj bavarskih bank, predsednik uprave pozavarovalnice Munich Re Nikolaus von Bomhard je prav tako dejal, da bodo letos poskusno v gotovini hranili vsaj 10 milijonov evrov.

ECB in druge centralne banke opravičujejo svojo politiko nizkih obrestnih mer s prepričanjem, da bodo banke več denarja posojale gospodarstvu, če se jim ga ne bo izplačalo imeti naloženega na njihovih računih. Mish pravi, da je to neumnost, ker banke podjetjem ne morejo posojati viškov rezervacij, posoditi jih je mogoče le drugim bankam, če jih te potrebujejo. Dobre banke jih imajo dovolj, primanjkuje jih le bankam v težavah, tem pa nihče ne bo posojal svojega denarja.

Banke imajo zaradi politike nizkih obrestnih mer nižje dobičke, zaradi tega padajo tudi tečaji njihovih delnic. Tudi zaradi tega ni pričakovati, da bodo več posojale podjetjem, zgrešenost politike nizkih obrestnih mer kot zdravilo za prenizko gospodarsko rast in inflacijo utemeljuje Mish.