Aktualni trgovinski sporazumi so zgolj podeljevanje oblasti velikim korporacijam

Zaradi sporazumov o prosti trgovini med EU in Kanado (CETA) in med EU in ZDA (TTIP) je vse več napetosti med evropsko komisijo in članicami EU. Poznavalci opozarjajo, da evropska komisija celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma s Kanado CETA, ki ga je že podpisala, ne želi poslati v ratifikacijo kot »mešani sporazum«, ampak kot »čistega«, poroča Frankfurter Allgemeine Zeitung. »Mešani sporazum« pomeni, da o njegovi ratifikaciji ne bi odločali parlamenti držav članic vključno s slovenskim državnim zborom, ampak samo evropski parlament. Evropska komisija namerava svoj predlog objaviti v začetku julija.

O tem, ali bodo parlamenti držav članic lahko soodločali o ratifikaciji sporazumov CETA in TTIP (o tem sporazumu pogajanja še niso zaključena), v javnosti tako rekoč ni razprave. Njuni kritiki se osredotočajo na vsebino in opozarjajo na pasti za državljane, če bosta sprejeta. Ministri, pristojni za trgovino, so maja na zasedanju sveta EU za konkurenčnost, evropski komisiji jasno sporočili, da je CETA po njihovi presoji »mešani« sporazum. To je kot predsedujoča po zasedanju sporočila nizozemska ministrica za trgovino Lilianne Ploumen.

Države članice predlog komisije lahko zavrnejo in odločijo, da bo CETA »mešani« sporazum ter tako dajo svojim parlamentom možnost, da odločajo o njegovi ratifikaciji, vendar morajo ta sklep sprejeti s soglasjem. Nobena ne sme biti proti, kar pa bo težko doseči. Eden od italijanskih diplomatov je za Die Zeit povedal, da se je Italija odločila podpreti evropsko komisijo. Italijanski minister za gospodarski razvoj Carlos Calenda je evropski komisarki za trgovino Ceciliji Malmström v pismu sporočil, da je CETA po mnenju Italije »mešani« sporazum in da si Italija želi postopek potrjevanja čim prej zaključiti.

Veto je po poročanju Guardiana napovedala Romunija, besedo pri ratifikaciji zaradi nasprotovanja sporazumu zahteva nizozemski parlament, v Belgiji mu nasprotuje regionalni parlament Valonije, ki ima pomemben vpliv na vlado v Bruslju.

Nevladne organizacije, tudi Umanotera v Sloveniji, opozarjajo, da je CETA dejansko trojanski konj za TTIP. Gospodarstvi Kanade in ZDA sta tako tesno povezani in prepleteni, da bi lahko v primeru potrditve sporazuma CETA ameriška podjetja na podlagi sistema za reševanje sporov na zasebnih trgovinskih sodiščih ICS brez težav tožila evropske države za odškodnino. CETA je namreč prvi sporazum na ravni EU, ki vsebuje ta mehanizem.

Slovenijo bi ameriške korporacije recimo lahko tožile za odškodnino, ker ne bi mogle ustvariti predvidenega dobička, če bi recimo dvignila minimalno plačo, sprejela kak zakon, s katerim bi prepovedala uporabo kakšne kemikalije, za katero obstaja sum, da je rakotvorna in podobno. Če bo sporazum CETA sprejet, TTIP sploh ni več potreben, opozarjajo nevladne organizacije. Slovenska delegacija je na zasedanju ministrov za trgovino maja napovedala, da Slovenija mehanizma ICS v sporazumu CETA ne bo podprla, izhaja iz zapisnika zasedanja.

Nick Dearden v Guardianu opozarja, naj si vsakdo, ki dvomi, da sodobni trgovinski sporazumi niso nič drugega kot sredstvo za podeljevanje oblasti velikim korporacijam na račun državljanov, pogleda sporazum CETA.