V službi korporacij

Na začetku julija bo vlada odločala o nadaljevanju procesa deregulacije cen naftnih derivatov, ki ga je začela aprila s sprostitvijo cen 100-oktanskega bencina in kurilnega olja. Naslednji načrtovani korak k popolni sprostitvi cen je liberalizacija cen goriv na avtocestnem križu.

Čeprav je že zdaj jasno, da bo sprostitev cen prinesla predvsem višje cene za potrošnike in višje dobičke za trgovce, vlada pod vodstvom ministrstva za gospodarstvo še naprej vztraja na začrtani poti. Načrtovana deregulacija cen na avtocestnem križu je toliko bolj čudna, če poznamo analizo ministrstva za finance, v kateri so zapisali, da bosta Petrol in OMV »obdržala monopolno moč ob avtocestah in jo tam tudi izkoriščala«.

Na zahtevo poslancev Združene levice je konec prejšnjega meseca o liberalizaciji cen naftnih derivatov razpravljal tudi parlamentarni odbor za gospodarstvo. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti je na njem predlagatelje označil za zagovornike planskega gospodarstva. »V Evropski uniji smo edina država, poudarjam še enkrat, edina država, ki regulira cene bencinov.« To ni res. Na Malti cene bencina določa država, v Belgiji pa država, tako kot v Sloveniji, določa najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno.

Na analizo ministrstva za finance in Urada za makroeknomske analize in razvoj, ki kažeta na pogubne učinke deregulacije na potrošnike in javne finance, je Cantarutti odgovoril z drugo analizo, »ki so jo izvedli trije eminentni slovenski ekonomisti in v kateri lahko zasledimo številne argumente, zakaj je deregulacija smiselna«. Seveda je pozabil povedati, da je to študijo naročila Trgovinska zbornica, ki zagovarja interese naftnih trgovcev. Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle je poslancem pojasnil, da če bi se marže ob deregulaciji zvišale na raven povprečnih marž v sosednjih državah, bi se »cene bencina lahko povečale za okoli 4 odstotke, pri dizelskem gorivu pa bi povišanje marž privedlo do okoli 7-odstotnega povišanja cene«.

Člani odbora za gospodarstvo so kljub temu zavrnili predlagane sklepe Združene levice o ustavitvi postopka deregulacije cen naftnih derivatov, namesto tega pa vladi naložili, naj do konca leta oceni učinke deregulacije na podlagi analize gibanja cen 100-oktanskega bencina in kurilnega olja.

Težava pa je, da bo taka analiza težko imela resno uporabno vrednost. Ponudnikov kurilnega olja je v Sloveniji več deset, zato so konkurenčne razmere na trgu neprimerljive s ponudniki pogonskih goriv. 100-oktanski bencin pa ima med vsemi pogonskimi gorivi daleč najmanjši tržni delež in v prihodkih trgovcev ne predstavlja pomembne postavke, zato lahko ti s ceno brez težav manipulirajo za doseganje ugodne ocene posledic liberalizacije. Pravi, večmilijonski dodatni dobički bodo prišli na vrsto šele ob sprostitvi cen 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva.