Izvrstna arhitektura v svetovnem merilu

V objemu Julijskih Alp, v Bohinjski Bistrici, se prek Save Bohinjke v elegantnem loku pne kolesarska brv. Pred tremi leti jo je avtorska skupina Dans arhitekti v sestavi Vlatka Ljubanović, Eva Fišer Berlot, Rok Bogataj, Katarina Pirkmajer Dešman in Miha Dešman zasnovala tako, da se popolnoma staplja s prelepo naravo, ki jo obkroža. In res se zdi, kot da je ta prostor že od nekdaj čakal nanjo, saj so jo tako domačini kot turisti nemudoma vzeli za svojo.

Kolesarska brv je ena od šestih vstopnih točk na dobrih enajst kilometrov dolgo kolesarsko pot, ki je idealna za rekreativno kolesarjenje po Bohinju in je ena tamkajšnjih pomembnejših turističnih zanimivosti. »Posebnost naravnega okolja, v katerem je postavljena, je neposredna bližina ‘plaže’, ki je nekakšen podaljšek tamkajšnjega kampa Danica,« pravi arhitektka Vlatka Ljubanović in dodaja, da so želeli postaviti objekt, ki je sam zase dovolj trden in obenem oblikovno zadržan ter upošteva tudi vse funkcionalne potrebe.

Kar pomeni, da razpon in geometrija brvi izhajata iz potrebe po omogočanju pretoka Save Bohinjke ob visoki vodi, širina in naklon pa iz zahtev za kolesarske poti. »Dobrih 53 metrov dolga brv sede na oba bregova, vmesni podpori pa pomenita statično razbremenitev in s tem nižjo in vitko konstrukcijsko zasnovo,« izpostavlja še en član iz družine petih arhitektov Miha Dešman.

Končna investicija v most je znašala 200 tisoč evrov. Celo manj, kot je bilo predvideno. Zaradi česar, pravijo, so svoje odločitve morali celo zagovarjati Evropskemu skladu za regionalni razvoj, ki je dodelil del sredstev za gradnjo brvi. A njihov odgovor je preprost. Z najmanj so želeli ustvariti največ in obenem zadostiti tudi merilom trajnosti.

Za konstrukcijo kolesarske brvi sta bila tako uporabljena lepljena lesena nosilca iz cenejšega, smrekovega lesa, ki sta hkrati ograja brvi. Osnovna nosilca pa sta bila nato zaščitena z oblogo iz trajnejših macesnovih desk ter skodel. V primeru dotrajanosti se obloga lahko vedno zamenja in brv s tem popolnoma obnovi. Glede na to, da je les trajnostni material in da ga imamo v Sloveniji v izobilju, odločitev za gradnjo v lesu, ki je obenem tudi logično gradivo v regiji, resnično ne preseneča. Kakor ne inovativna uporaba skodel, že tradicionalnega krovnega materiala, ki zagotavlja trajnost.

Da gre za resnično imeniten projekt, pritrjujeta domača in tudi tuja stroka. Potem ko so bili leta 2013 za kolesarsko brv doma nagrajeni s prvo nacionalno nagrado za leseno gradnjo, so konec maja še v New Yorku prejeli prestižno mednarodno arhitekturno nagrado Architizer A+ Award. Strokovna žirija natečaja Architizer A+ je njihov projekt razglasila za zmagovalno realizacijo v kategoriji transport in mostovi, z obrazložitvijo, da nagrajeno delo pomeni izvrstno arhitekturo v svetovnem merilu.

Sami pa si bolj kot nagrad, ki seveda pomenijo pomembno prepoznavnost njihovega dela, želijo čim več takšnih in podobnih projektov, ki so v ponos krajem, kjer so postavljeni in jih na dober način dopolnjujejo. Nedvomno je njihova kolesarska brv pozitiven prispevek k vsakdanjemu življenju tamkajšnjih prebivalcev in tudi turističnih obiskovalcev teh krajev, ki jih ne manjka vse leto, a se resnično namnožijo prav poleti.