Udeleženci Parade ponosa znova pozvali k strpnosti

Po ljubljanskih ulicah so se že šestnajsto leto sprehodili udeleženci Parade ponosa, tokrat jih je bilo po ocenah organizatorjev okoli 1500. Z geslom Mi nismo nič od tega so poudarili, da ne bodo dopuščali krivične, na predsodkih temelječe obravnave določenih posameznikov. K strpnosti so znova pozvali tudi v luči nedavnega napada v ZDA.

Parada se je začela ob 18. uri na Metelkovi, odkoder so se udeleženci po Slovenski cesti sprehodili do Novega trga. Že na Metelkovi sta jih pozdravila predsednik DZ Milan Brglez in vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. Brglez je dejal, da se je dogodka udeležil, ker je za enakopravnost vseh državljanov. Kot je izpostavil, je na tem področju še vedno potrebnega precej dela, zato je prav, da se podpre tudi takšne akcije.

Kustec Lipicerjeva je dan Parade ponosa označila za dan ljubezni. Po njenih besedah pri zakonodajnem delu posvečajo vso skrb skupinam, ki so v manjšini in ki zato potrebujejo tudi posebno, tako imenovano pozitivno diskriminacijo.

Brgleza in Kustec Lipicerjevo so na parado povabili člani strankinega podmladka SMCmladi, ki so se je tudi udeležili. Predsednik podmladka Rok Novak je izpostavil pomen ljubezni in enakosti ter poudaril, da si vsak zasluži biti to, kar želi, kot družba pa moramo omogočiti to svobodo vsakemu posamezniku.

Zbrane na Novem trgu je med drugim pozdravil ljubljanski župan Zoran Janković. Kot je poudaril, bodo v Ljubljani vedno podpirali dogodke, kot je Parada ponosa, čeprav je slovenska prestolnica zaradi splošne podpore istospolno usmerjenim po njegovih besedah pravzaprav ne potrebuje več.

Predsednica Društva parada ponosa Simona Muršec pa je v nagovoru poudarila, da je Parada ponosa dan, ko si vsi po krivem zapostavljeni svoje dostojanstvo brezkompromisno vzamejo nazaj. "Omogoča prostor svobode tisti dan v letu, ko je vsakdo točno to, kar je," je dejala.

Kritizirala je tudi zaničevalen odnos do vseh drugih posameznikov, ki jih družba iz različnih razlogov obravnava kot drugačne. Pri tem je izpostavila predvsem begunce in uporabnike območja nekdanje tovarne Rog. Ostro je obsodila tudi napad v gejevskem klubu v ameriškem mestu Orlando, ki je po njenih besedah posledice pustil tudi v slovenskem prostoru. Kot je dejala, je po napadu namreč mogoče opaziti povečano število predvsem spletnih pozivov k ponovitvi takšnih dejanj tudi pri nas.

Prvo parado ponosa pri nas so organizirali leta 2001, kot odziv na dogodek v enem od ljubljanskih lokalov, kjer varnostniki vstopa niso dovolili gejevskemu aktivistu, češ da "lokal ni za tako vrsto ljudi". Kot prvo parado ponosa v svetu sicer štejejo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v lokalu Stonewall v New Yorku. Od takrat parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za proslavo različnosti in promocijo strpnosti.