Hrvaški sabor se bo razpustil, sledijo predčasne volitve

Hrvaški poslanci so včeraj z veliko večino odločili, da se bo parlament razpustil 15. julija. Takrat bo začel teči ustavni rok za izvedbo predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih bo razpisala predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović. Pričakovati je, da se bodo hrvaški volivci na volišča odpravili v prvi polovici septembra.

Za razpustitev sabora je včeraj glasovalo 137 poslancev, dva sta bila proti, en vzdržan. V osmem sklicu hrvaškega sabora, ki bo zabeležen kot tisti z najkrajšim mandatom, je 151 poslancev. V kratki razpravi je sodelovalo le nekaj poslancev, večinoma tistih, ki ne morejo računati, da bodo zagotovo prišli v sabor na prihodnjih predčasnih parlamentarnih volitvah. Te bodo predvidoma 4. ali najkasneje 11. septembra.

Razpustitev osmega sklica hrvaškega sabora je prejšnji petek zahtevalo več kot 80 poslancev. Dan prej je 125 poslancev izglasovalo nezaupnico premierju Tihomirju Oreškoviću. Z odpoklicem premierja je padla tudi hrvaška vlada, ki je bila oblikovana januarja.

Hrvaška ustava določa, da mora predsednik države razpisati predčasne parlamentarne volitve najmanj 30 in največ 60 dni od dneva razpustitve sabora. Z razpustitvijo sabora s 15. julijem se bodo izognili volitvam v času glavne turistične sezone. Predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović je po petkovih posvetovanjih s predstavniki parlamentarnih strank potrdila, da večina strank predlaga volitve v prvi polovici septembra.

Predsednik SDP Zoran Milanović je po današnji saborski odločitvi izpostavil, da so socialdemokrati predlagali razpustitev parlamenta z današnjim dnem, kar bi lahko omogočalo predčasne parlamentarne volitve že 24. julija. Dodal je, da takšnega predloga niso sprejeli poslanci Mosta neodvisnih list, na koncu pa so se dogovorili za razpustitev sabora s 15. julijem. Milanović upa, da bodo predčasne parlamentarne volitve 4. septembra, na volitvah pa pričakuje zanesljivo zmago bodoče »široke ljudske progresivne koalicije« na čelu z SDP.

Medtem pa vre v HDZ, ki je včeraj ob 18. uri napovedala sejo predsedstva, na kateri bi odločali o naslednjih korakih, med drugim tudi o usodi predsednika stranke Tomislava Karamarka. Nekaj ur pred napovedanim začetkom seje je Večernji list na svoji spletni strani objavil, da je Karamarko odpovedal sejo, v kateri je sicer vse več nezadovoljstva zaradi načina, kako je Karamarko v zadnjem času vodil stranko. Starosta HDZ Vladimir Šeks je v včerajšnjem pogovoru za hrvaško uredništvo regionalne televizije N1 ocenil, da je Karamarko najbolj odgovoren za to, da je HDZ izgubila oblast.

Sabor je po odločitvi o samorazpustitvi potrdil vrnitev poslanskega mandata Karamarku, ki je prejšnji teden odstopil s položaja prvega podpredsednika vlade. »V finišu te nefunkcionalne vlade, skrpane skupaj pred nekaj meseci, je predsednik HDZ Tomislav Karamarko, obtožen sumljivih poslov, zavrnil odstop s položaja podpredsednika vlade, čeprav ga je zahteval celo premier, ki ga je na položaj ustoličil prav Karamarko. Še več, omajana HDZ vrača udarec z zahtevo po odpoklicu premiera, tajne službe, ki so pod Karamarkovim vplivom, skrbijo za blatenje koalicijskega partnerja Mosta, vrh HDZ pa tarna o »premeščanju« parlamentarne večine, h kateremu kajpada sodijo zanj povsem naravni protizakonito novačenje, podkupovanje in izsiljevanje poslancev. V glavnem, velika »domoljubna« stranka strankarske in zasebne interese spet postavlja pred državne in si z vsemi sredstvi prizadeva za zatiranje javnih interesov in demokracije,« je dogajanje na Hrvaškem v svoji zadnji Mladinini kolumni opisala Heni Erceg.