Kako je ameriška velebanka Goldman Sachs za zajtrk pojedla Dance

Znano je, da ameriška velebanka Goldman Sachs na kratek rok ustvarja dobičke na račun dela drugih. Novo je, da je žrtev njene pogoltnosti postala Danska, ena najbogatejših držav v Evropski uniji (EU). Pred dvema letoma je banka Goldman Sachs od danske države kupila 19-odstotni delež v nacionalni energetski družbi Dong Energy. Zanj je plačala 8 milijard kron, kar je 1,2 milijarde dolarjev. V času nakupa je bila družba Dong Energy ocenjena na 6,7 milijarde dolarjev, kar pomeni, da je banka Goldman Sachs svoj delež dobila poceni.

Jonas Schmidt Hansen piše na spletni strani Occupy.com, da so mnogi analitiki svarili, da privatizacija Dong Energy ni v interesu danskih davkoplačevalcev, še posebej ne za tako nizko ceno. Ko je bila objavljena informacija o prodaji, so Danci odšli na ceste protestirat. Nekdanji finančni minister Bjarne Corydon je bil tako zagret za prodajo, da se na proteste državljanov, ki so zbrali 200 tisoč podpisov proti prodaji, ni oziral. Pri prodaji je vztrajal tudi potem, ko je zaradi nje vladno koalicijo zapustila ena od strank. Zdaj, dve leti po prodaji, ko so njene delnice začele kotirati na borzi je družba Dong Energy vredna 15 milijard dolarjev.

To pomeni, da je banka Goldman Sachs v dveh letih zaslužila 1,7 milijarde dolarjev, saj so njene delnice v Dong Energy zdaj vredne 2,9 milijarde dolarjev. Normalni letni donos za delnice je, za primerjavo, le 4 odstotke.

Danska vlada je delnice Dong Energy prodala s pojasnilom, da potrebuje denar za gradnjo vetrnih elektrarn. Namesto, da bi za to gradnjo najela posojilo oziroma delnice prodala pokojninskim skladom, ki so oddali ponudbo, je izbrala Goldman Sachs. Ta banka delnic danske nacionalne energetske družbe ni dobila samo po ugodni ceni, ampak si je zagotovila tudi pravico veta pri odločanju upravnega odbora, čeprav ima v lasti manjšinski delež delnic. Čeprav je danska država z 58-odstotnim deležem še vedno večinska lastnica Dong Energy, tako nima več kontrole nad družbo. Poleg tega se je v kupoprodajni pogodbi še zavezala, da bo pokrila vse morebitne izgube družbe, banka Goldman Sachs pa bo v polni meri udeležena le pri dobičku ob uvrstitvi delnic na borzo. In to se je pravkar zgodilo.

Poul Nyrup Rasmussen, nekdanji predsednik danske vlade in član iste stranke kot nekdanji finančni minister Corydon, je prodajo Dong Energy ostro kritiziral. »To je velikanska zgodovinska napaka. Če danska vlada sklepa posle s skupino odvetnikov od Goldman Sachs, se mora na to izjemno dobro pripraviti. Ti ljudje so sposobni majhne države pojesti za zajtrk,« pravi Rasmussen.

Čim je postala lastnica delnic Dong Energy je banka Goldman Sachs zahtevala najem zunanjih sodelavcev za vrsto storitev, zavrnitev izplačevanja plač v skladu z danskimi predpisi in nespoštovanje danskih interesov je podkrepila še z zahtevo za nižje plače za danske podizvajalce, tiste podizvajalce, ki svojih storitev niso želeli izvajati po nižji ceni, je nadomestila z Azijci.

Dance zdaj skrbi, da bo Goldman Sachs v prihodnosti, če pridobivanje električne energije iz vetra ne bo več tako dobičkonosno kot zdaj, s pravico veta preprečila povečevanje deleža zelene energije in bo vztrajala pri investicijah v fosilna goriva.

Družbo Dong Energy je banki Goldman Sachs prodala vlada, ki jo je vodil Anders Fogh Rasmussen, ki je kasneje postal politični svetovalec te ameriške velebanke. Jonas Schmidt Hansen opozarja, da je prodaja Dong Energy primer, kako banke, korporacije, predsedniki uprav in demokratično izvoljeni politiki z roko v roki delajo v nasprotju z interesi javnosti. Danska velja za državo blaginje, po oceni organizacije Transparency International je najmanj skorumpirana država na svetu. Tudi v tej državi banki Goldman Sachs nič ne more preprečiti, da najame politike za svoje svetovalce potem, ko ji poceni prodajo državno srebrnino.

Tudi Bjarne Corydon, ki je v času, ko je bil finančni minister, velike vsote davkoplačevalskega denarja porabil za storitve, ki jih je naročal pri znanih svetovalnih družbah, ni ostal praznih rok. Zdaj kot uslužbenec družbe McKinsey & Company svetuje zasebnikom, kako lahko ustvarjajo dobičke s posli z javnim sektorjem, pa tudi, kako bi morale javne institucije po svetu bolj delovati kot korporacije. Tudi Henrik Poulsen, predsednik uprave Dong Energy, ki je po vstopu Goldman Sachsa v lastništvo družbe zelo obogatel, ima osebne zveze z Goldman Sachsom in McKinseyjem.

To je po besedah Jonasa Schmidta Hansena dokaz, da varuhi javnega interesa na Danskem niso delali v interesu javnosti, ampak za lastno korist. »Medtem ko so se žepi bogatih in močnih povečali, je bila izgubljena bitka za demokracijo in odgovornost,« zaključuje.