21. 6. 2016 | Politika
"Če bi ostali v Jugoslaviji, bi bili ujetniki Miloševiča"
Lojze Peterle, danes evropski poslanec
© Borut Peterlin
Predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle je prepričan, da je bila odločitev za samostojnost prava. "Če bi ostali v Jugoslaviji, bi bili ujetniki koncepta Slobodana Miloševića o veliki Srbiji, pod katerim si ne predstavljam nobenega pametnega razvoja," je dejal za STA. Meni tudi, da brez Demosa ne bi bilo osamosvojitve.
Peterle je prepričan, da Jugoslavija ni razpadla zaradi zahtev novih demokratičnih strank, ampak da so njeno usodo zapečatili "komunisti, ki se niso mogli dogovoriti, kako naprej". "Komunisti so sicer naredili vsak svojo nacionalno idejo, tudi slovenski, a so si s tem zgolj nekoliko podaljšali življenje," je dejal.
Če bi leta 1991 ostali v Jugoslaviji, bi bili po prepričanju Peterleta ujetniki koncepta o veliki Srbiji in "morda bi naši fantje še danes padali za neke druge interese". Kot je dodal, si v tem okviru ne predstavlja nobenega pametnega razvoja, ker to "preprosto ni bila smer, ki bi lahko pomenila skupni imenovalec nove Jugoslavije".
Slovenija se je po Peterletovih besedah za samostojnost odločila po tistem, ko je koalicija Demos zastavila državotvorni program in izpeljala "največji narodnopolitični dosežek slovenskega naroda".
Na vprašanje, ali bi do osamosvojitve prišlo tudi, če oblasti ne bi prevzel Demos, po je odgovoril: "Razlika med Majniško deklaracijo, iz katere je izhajal Demos in je zahtevala samostojno državo, ter Temeljno listino starih političnih sil, je bila bistvena. Temeljna listina je namreč želela zgolj nekoliko spremenjeno Jugoslavijo, zato z njo ne bi prišli do samostojne Slovenije."
Iz časa, ko je vodil prvo vlado, ne obžaluje ničesar. "Vesel in ponosen sem, da nam je uspelo, da smo iz politike naredili umetnost nemogočega," je poudaril.
Mladinin intervju z Lojzetom Peterletom izpred nekaj let si lahko preberete na tej povezavi, članek ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije, kjer Božo Repe piše o interpretacijah osamosvojitve, pa tu.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.