Velika Britanija danes pred zgodovinsko odločitvijo. Oditi ali ne oditi, to je zdaj vprašanje.

Volivci v Veliki Britaniji bodo danes (23. junija) na referendumu odločali, ali naj njihova država ostane v Evropski uniji (EU) ali naj iz nje izstopi. Izid referenduma je negotov. Veliko Evropejcev s skrbjo gleda v Veliko Britanijo, ki je šele leta 1973 pristopila k Evropski skupnosti, prednici Evropske unije, in do zdaj ostala evroskeptična. Bodo zmagali razumni Evropejci, ki članstvo v EU podpirajo predvsem iz ekonomskih razlogov? Ali se bodo Britanci odločili za negotovost in tako prisluhnili tistim, ki izpostavljajo nacionalno identiteto, EU pa občutijo kot prisilni jopič?

Dejstvo je, da bi odločitev Britancev za izstop omajalo EU, precenjene in podcenjene hkrati pa so posledice te odločitve, v Neue Züricher Zeitung piše kolumnist Ulrich Speck. Precenjene so zato, ker se Velika Britanija že dolgo nahaja na obrobju EU, saj v 90. letih prejšnjega stoletja ni sodelovala pri poglabljanju unije. Ni se odločila pridružiti območju evra in ne postati članica schengenskega območja z odprtimi notranjimi mejami. EU je v osnovi za Britance skupen trg, kar je v bistvu enako prostotrgovinski skupnosti, v katero je London včasih želel preoblikovati Evropsko skupnost. 

Izstop Velike Britanije iz EU oziroma Brexit arhitekture EU ne bi bistveno spremenil, saj EU dejansko že leta vodi dvojec Nemčija in Francija. London je v strukturi EU padel na raven drugorazredne sile, navaja Ulrich Speck. Po mnenju številnih zagovornikov EU kot federalne skupnosti bi bilo treba brexit celo pozdraviti, saj Veliko Britanijo vidijo kot oviro za preoblikovanje EU v neke vrste federalno državo. Želja po takšnem preoblikovanju EU krepi zagovornike brexita, ki se bojijo konca nacionalne države.

Dvom v EU kot neke vrste federalno državo ni značilen le za Veliko Britanijo, ta ideja je skrb po vsej EU. Zaradi tega se ni bati, da bi EU postala zvezna država. Brexit bi tako koristil le evroskeptikom, zanje bi lahko bil odločilni signal, da bi naredili korak do zavrnitve. Eksplozivna moč britanskega referenduma je zato v sporočilu, da se je o članstvu EU mogoče pogajati in da je iz nje mogoče izstopiti. To sporočilo lahko postane eksplozivno zlasti na severu Evrope. Za skandinavske države in Nizozemsko ostaja Velika Britanija v več ozirih zgled. Danska je vstopila v EU leta 1973, takrat kot Velika Britanija. Švedska in Finska sta postali članici šele leta 1995. Nizozemska je sicer ustanovna članica, a nezadovoljstvo z EU v tej državi raste. V Franciji, ki je prav tako ustanovna članica EU, je voditeljica skrajne desničarske stranke Nacionalna fronta Marine Le Pen volivcem že obljubila referendum, evroskeptične tone je mogoče slišati v prestolnicah Poljske in Madžarske.

Brexit bi te sile okrepil in iz skepse bi lahko nastala zavrnitev. Brexit bi pokazal, da ne obstaja le pot za vstop v EU, ampak tudi pot za izstop. Izstop bi postal realna politična alternativa. Nacionalisti bi se počutili okrepljeni, EU bi še bolj izgubila ugled in podporo. Ulrich Speck pravi, da bi se EU morala v tem primeru intelektualno in institucionalno na novo utemeljiti ali pa se sprijazniti s propadom.