Kaj čaka najbolj prikrajšane otroke na svetu? Revščina, nepismenost in zgodnja smrt.

Unicef ocenjuje, da bo glede na trenutne trende do leta 2030 69 milijonov otrok umrlo zaradi vzrokov, ki jih je večinoma mogoče preprečiti, 167 milijonov otrok bo živelo v revščini, 750 milijonov žensk pa bo poročenih že v času otroštva. Takšne bodo posledice leta 2030, če se svet ne bo bolj osredotočil na stisko najbolj prikrajšanih otrok, prikazuje Unicefovo poročilo Položaj otrok v svetu.

Osrednje letno poročilo Položaj otrok v svetu (The State of the World’s Children) govori o prihodnosti najrevnejših otrok na svetu, v primeru, da vlade, donatorji, gospodarstvo in mednarodne organizacije ne okrepijo svojih prizadevanj za upoštevanje potreb otrok. Analiza sicer kaže, da je bil dosežen pomemben napredek na področju reševanja življenj otrok, zagotavljanja izobraževanja in odpravljanja revščine. Stopnja umrljivosti otrok, mlajših od pet let, se je na globalni ravni od leta 1990 več kot razpolovila, dečki in deklice v 129 državah v enakem razmerju obiskujejo pouk, število ljudi, ki živijo v skrajni revščini, pa se je od leta 1990 skoraj razpolovilo.

"Kljub temu imajo najrevnejši otroci v primerjavi z bogatimi dvakrat večjo možnost, da umrejo pred petim rojstnim dnevom in da so kronično podhranjeni. V večini držav v južni Aziji in podsaharski Afriki je verjetnost, da otroci, ki se rojevajo materam brez izobrazbe, umrejo še pred petim letom starosti skoraj 3-krat večja, v primerjavi s tistimi, katerih matere imajo srednješolsko izobrazbo. Za dekleta iz najbolj revnih gospodinjstev je, v primerjavi z dekleti iz najpremožnejših gospodinjstev, 2,5-krat bolj verjetno, da se bodo poročile že v otroštvu," navaja Unicef. 

V poročilu ugotavljajo, da obeti vseeno niso tako črnogledi kot v podsaharski Afriki, kjer vsaj 247 milijonov otrok  živi v večdimenzionalni revščini. Prikrajšani so za vse tisto, kar potrebujejo za preživetje in razvoj. Skoraj 60 odstotkov 20 do 24-letnikov iz najrevnejše petine prebivalstva ima dokončanih manj kot 4 leta šolanja.

Ob upoštevanju sedanjih trendov poročilo predvideva, da bo do leta 2030 stanje v svetu sledeče. Pred petim rojstnim dnem bo zaradi vzrokov, ki jih je mogoče preprečiti, umrlo 69 milijonov otrok, od tega bo skoraj polovica otrok iz podsaharske Afrike; 60 milijonov šoloobveznih otrok ne bo obiskovalo šole, od tega jih bo več kot polovica iz podsaharske Afrike; 9 od 10 otrok, ki živijo v skrajni revščini, bo prav tako od tam.

"Čeprav igra izobraževanje edinstveno vlogo pri ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev za otroke, se je število otrok, ki ne obiskujejo pouka od leta 2011 povečalo, velik delež tistih, ki obiskujejo pouk, pa se ne uči. Okoli 124 milijonov otrok danes ne obiskuje osnovne ali nižje srednje šole, skoraj 2 od 5, ki zaključita osnovno šolo, pa ne znata brati, pisati ali osnov računanja," poudarja Unicef.

Poročilo opozarja tudi na dokaze, da lahko vlaganje v najranljivejše otroke prinese takojšnje in dolgoročne koristi: "Na primeru pomoči v obliki finančnih transferjev je bilo dokazano, da lahko otroci šolo obiskujejo za daljše obdobje in napredujejo na višje stopnje izobrazbe. V povprečju vsako dodatno leto šolanja, ki ga otrok uspešno zaključi, poveča njegov zaslužek v odrasli dobi za približno 10 odstotkov. Za vsako dodatno leto šolanja, ki ga uspešno opravijo mladi, pa se v povprečju stopnja revščine v državi zniža za 9 odstotkov."

Unicef opozarja, da neenakost ni niti neizogibna niti nepremagljiva.