Hrup naš vsakdanji

Prepogosta izpostavljenost zvišanim ravnem hrupa v okolju ima lahko hude zdravstvene posledice. Zato Slovenija, tako kot druge razvite države, hrup strogo regulira, sploh v naravnem okolju in v bližini varovanih prostorov, med katere na primer sodijo stanovanja, vrtci, bolnišnice ... Največja težava, kar zadeva preobremenjenost s hrupom, so vse vrste motoriziranega prometa, ki je neprestano prisoten, predpisi s področja varovanja pred hrupom pa so temu prilagojeni tako, da se stopnja hrupa izračunava na podlagi celoletne povprečne izpostavljenosti.

Težava nastane pri virih hrupa, ki se pojavljajo le krajši čas ali le v nekem obdobju dneva, v tem času pa so ravni hrupa visoke. Ti viri so po veljavni uredbi o hrupu obravnavani kot naprave ali obrati, zato zanje veljajo enake metode določanja ravni hrupa, ki ga povzročajo. »Tako določene ravni hrupa se pri povprečenju na celoletne vrednosti praviloma izkažejo za manjše od dovoljenih, čeprav gradbišča in tudi lokali za okoliške prebivalce pogosto pomenijo izrazito motnjo,« pojasnjuje Janez Drev iz mariborskega podjetja Epi-Spektrum, ki se ukvarja z meritvami hrupa. »Hkrati omejevanje hrupa gradbišč na mejne vrednosti naprav in obratov na območjih, občutljivih za hrup, praktično preprečuje gradnjo ne glede na siceršnjo obremenjenost okolja s hrupom zaradi drugih virov.«

Številna gradbišča so v zadnjih letih zaradi preseganja predpisanih vrednosti hrupa delovala nezakonito. Novi zakon o varstvu okolja iz leta 2013 je namreč odpravil možnost pridobitve dovoljenja za začasno obremenjevanje okolja s čezmernim hrupom. Zato je ministrstvo za okolje in prostor pripravilo novo uredbo o hrupu, ki hrup odprtih gradbišč in vrtov gostinskih lokalov obravnava ločeno od stalnih virov hrupa in jim predpisuje dnevne mejne vrednosti, ne pa celoletnih. Dovoljene ravni hrupa so zato postavljene nekoliko višje od siceršnjih, dodane pa so tudi nove omejitve, predvsem v zvezi z obratovanjem v nočnem času in za konec tedna. »Sprememba uredbe je neki kompromis med povzročanjem emisij hrupa in varovanjem prebivalcev pred hrupom,« poudarjajo na ministrstvu.

Najbolj znana zakonodajna zagata zaradi domnevno neživljenjskih omejitev hrupa z gradbišč je nastala pri projektu obnove bežigrajskega stadiona. V okolici bližnjih Fondovih blokov bi bile v času gradnje močno presežene mejne vrednosti hrupa. Pečečnikov najnovejši načrt je gradnjo raztegniti na več kot sedem let in s tem zmanjšati povprečno izpostavljenost hrupu na sprejemljivo raven. Sprememba uredbe o hrupu, kakršno predlaga ministrstvo, bi mu vsekakor koristila. Tega se zavedajo tudi prebivalci Fondovih blokov, zato napovedujejo boj proti uredbi z vsemi sredstvi.