Afrika uvaja enoten potni list

Medtem ko se EU ukvarja z odhodom Velike Britanije iz EU, posledicami uvajanja novih carisnkih in drugih mej ter ustavitvijo širjenja organizacije, se vsaj v Afriki dogaja nekaj povsem drugega. Afriška Unija je namreč pred usodnim britanskim referendumom napovedala uvedbo "enotnega afriškega potnega lista." Bistvo spremembe ima za cilj uveljavljanje podobnih rešitev, kot so uveljavljene v EU, namreč v lažjem prehodu meja na afriškem kontinentu. Enoten afriški potni list, ki bi državljanom omogočil svobodno potovanje skozi vseh 54 članic Afriške Unije bi namreč prinesel s seboj tudi zmanjšanje stroškov ter ugodno vplival na družbeni in gospodarski razvoj afriške celine. Blago, ideje, delovna sila in kapital bi tako lažje prehajali meje afriških držav.

Enotni potni list naj bi bil najprej uveden v "elektronski" različici, v začetku pa naj bi ga pričeli izdajati v glavnih mestih afriških držav. Elektronski potni list bo omogočil potovanje v vse države afriškega kontinenta brez vizumov. Istočasno pa bodo pobudniki morali rešiti še dodatne probleme pri uvajanju novega dokumenta, saj bo potrebno odgovoriti tudi na vprašanje, kako istočasno preprečiti razmah terorizma, tihotapljenja in ilegalnih migrantskih tokov. Prve elektronske potne liste naj bi simbolično, v začetku julija na vrhu Afriške Unije v Kigaliju v Ruandi sicer dobili tisti, ki jih najmanj potrebujejo - predsedniki afriških držav, zunanji ministri in stalni predstavniki držav v Adis Abebi, kjer se nahaja sedež Afriške Unije. Vendar pa naj bi ga do leta 2018 dobili tudi vsi drugi prebivalci Afrike. Enoten elektronski potni list je samo ena od pobud v okviru "Agende 2063", načrta mobilizacije ogromnih naravnih in drugih virov Afrike z namenom krepitve samozadostnosti in globalne ekonomske moči afriškega kontinenta.

Afriška Unija že desetletja zagovarja antikolonialno politiko ter se trudi za večje povezovanje ter hitrejši gospodarski napredek afriških držav, hkrati pa tudi zato, da bi preprečila vojne in prevrate, vztraja pri nesprejemljivosti včasih tudi povsem nelogično določenih državnih mejah. Afriška Unija je na primer v preteklosti suspendirala članstvo 12- tih držav zaradi "neustavnih sprememb" oblasti, med drugim tudi v Libiji, Centralnoafriški republiki, Egiptu in Burkini Faso. V Afriki so medtem s pomočjo mednarodnih integracij nastale še nekatere organizacije, na primer Vzhodnoafriška Skupnost (leta 1967) Ekonomska skupnost zahodnoafriških držav (1975) načrt lagos za ekonomski razvoj Afrike (1980) in Afriška razvojna skupnost (1992). Vendar je med vsemi najpomembnejša prav Afriška Unija, ki v številnih državah Afrike v primeru destabilizacije držav skupaj z OZN izvaja mirovne operacije tudi z vojaškimi kontingenti. Afriška Unija je bila v svetovnih medijih v središču pozornosti tudi ob začetku vojne v Libiji leta 2011, kjer je poskušala umiriti sprte strani s svojim kompromisnim načrtom za Libijo, ki pa so ga zahodne države - žal, kot se je pokazalo pozneje - ignorirale.