Francija izganja begunce nezakonito

Leta 2015 je Francija s svojega ozemlja izgnala več kot 10.500 beguncev, ki so se v tja zatekli zaradi vojn, preganjanja in revščine v njihovih državah. Po poročanju časnika Le Parisien statistika obmejne policije (PAF) kaže, da so bili številni begunci izgnani povsem nezakonito. Večinoma  v druge države in ne v države iz katerih so prišli, kamor jih seveda ni bilo mogoče vrniti zaradi vojn in zato, ker bi bila v teh državah njihova življenja ogrožena. Kljub temu pa so tudi ti postopki francoskih oblasti nezakoniti.

Časopis je objavil dokaze, da so francoske oblasti za nezaželene na ozemlju Francije razglasile tudi 19 Afganistancev, 11 Gambijcev, deset Sudancev, osem Irancev, štiri Sirce in štiri Eritrejce. Francoski notranji minister je ob tem dejal, da vsi begunci niso bili poslani v svoje domovine, pač pa v druge "pravno primerne države." zato so na primer Sirce poslali v Egipt. Francosko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da gre za "readmisijo" oziroma "vračanje" beguncev in da oni tako razumejo "vračanje" beguncev.

Francoska organizacija za zaščito pravic beguncev Cimade, ki pomaga beguncem pri uresničevanju njihovih pravic pa je te postopke že obsodila kot nezakonite, saj je očitno, da so begunce iz Francije pošiljali v države z velikim tveganjem. "Vemo, da so nekatere Sudance poslali v Kartum zato, ker so francoske oblasti menile, da glavno mesto Sudana za te ljudi ne predstavlja posebne nevarnosti. V resnici pa so bili ti ljudje ob vrnitvi najverjetneje žrtve nehumanih postopkov. V Sudanu, tako kot v Siriji ali Eritreji so begunci, ki bežijo iz države ob vrnitvi v nevarnosti, da bodo mučeni ali celo ubiti," opozarja David Rohi, ki vodi komisijo za vrnitve organizacije Cimade. Deportacije Afganistancev, Sudancev in Eritrejcev namreč krši 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki predpisuje, da ne sme biti nihče podvržen torturi ali nečloveškemu postopanju in poniževanju.

Takšne "readmisije" in "repatrijacije" so tudi v nasprotju s tretjo Dublinsko uredbo, ki prepoveduje državam EU, da bi vrnile begunce v tiste države članice EU, v katere so begunci najprej vstopili zaradi odločanja o njihovem statusu azilantov. Če je torej Sudanec na poti v Francijo potoval skozi Italijo, bi ga v skladu s to uredbo morali poslati v Italijo - ne pa takoj v Sudan ali neko drugo bližnjevzhodno državo. V Franciji so s kolektivnimi izgoni beguncev, ki so bili najprej nameščeni v šolah in drugih javnih prostorih po oceni francoskih organizacij za človekove pravice pokazali tudi na nečloveško naravo ravnanja francoskih oblasti.

To velja tudi za poskuse "očiščenja džungle" oziroma taborišča v francoskem Calaisu. "Eritrejci, Sudanci in Sirci so od prefekture v Calaisu dobili ukaz, da se morajo preseliti v zaprte centre po vsej Franciji, ne da bi vedeli, kam gredo. Strah jih je bilo deportacije," trdi David Rohi, ki vodi komisijo za vrnitve organizacije Cimade. Po oceni francoskih človekoljubnih organizacij so ti postopki prekinili ali onemogočili postopke za pridobitev azilnega statusa, ki bi sicer zelo verjetno lahko bili uspešni. Ob tem so begunce v novih begunskih centrih zaprli, kljub temu da so želeli biti nameščeni v odprte centre.

Položaj v državah, iz katerih prihajajo iz Francije ponovno izgnani begunci pa je še vedno katastrofalen. VS OZN je 29. junija letos v sudanskem Darfurju podaljšal mirovno misijo še za leto dni. V nasilju in etničnem čiščenju je doslej življenje izgubilo najmanj 300 000 ljudi, ko so se prebivalci v vaseh uprli sudanski vladi v Kartumu s pretežno arabsko večino. Septembra in oktobra leta 2013 so oblasti med protesti ubile 17 demonstrantov. V Eritreji poročila OZN govorijo o "kruti represiji" ter popolnem državnem nadzoru nad prebivalci, zločini proti človečnosti pa so "sistematični in obsežni." V Afganistanu pa vojna traja že od leta 2001, samo leta 2015 pa je državo zaradi nasilja in lakote zapustilo 180 000 ljudi, kar je najvišje število doslej.