Raketa ubila kapitana

Ne posebej dobri odnosi med Tajvanom in Kitajsko so zaradi najnovejšega incidenta med vojaškimi vajami povzročili novo ohladitev med državama. Tajvanska ladja je namreč med vojaškimi vajami v Tajvanski ožini pomotoma izstrelila raketo Hsiung-feng III, ki sicer velja za "ubijalca letalonosilk". Pri tem je bila raketa v petek okoli osme ure in deset minut zjutraj po lokalnem času izstreljena iz 500-tonske vojaške ladje, ki je bila zasidrana v vojaškem pristanišču v mestu Tsojing. Raketa domače izdelave je letela okoli 80 kilometrov v smeri Kitajske in nato 25 minut pozneje zadela tajvansko ribiško ladjo. Raketa je ubila kapitana ladje ter hudo ranila dva mornarja na njej.

Tajvanska mornarica je sporočila, da ni jasno, kako je bilo mogoče izstreliti raketo ter da so bili prekršeni običajni vojaški postopki. Vendar je predstavnik mornarice priznal, da je bila v smeri izstrelitve rakete pripravljena vojaška "tarča" za raketo. Zakaj raketa ni zadela prave tarče, pač pa si je za cilj izbrala ribiško ladjo, bo pokazala preiskava. Tajvanska vlada je v uradnem sporočilu zapisala, da je vlada odločna pri zagotavljanju miru in varnosti v Tajvanski ožini ter da je pri soočanju s takšnimi incidenti "pomembno imeti komunikacijo s Kitajsko".

Vse skupaj je bilo še bolj nevarno tudi zato, ker so odnosi med Kitajsko in Tajvanom, kljub velikemu napredku v zadnjih desetletjih po izvolitvi nove vlade na Tajvanu, zelo napeti. Nova tajvanska vlada in še posebej njena predsednica Tsaj Ing Ven namreč ne priznava koncepta "ene Kitajske", ki je bil sprejet kot kompromis med vodstvom v Pekingu in tedaj vladajočimi nacionalisti na Tajvanu leta 1992. V skladu s tem dogovorom Kitajska in Tajvan smatrata, da obstaja samo ena Kitajska, pri tem pa si vsaka stran pridružuje pravico do svoje interpretacije kaj to pomeni. In tako seveda kitajsko vodstvo meni, da je Tajvan samo začasno izven uprave LR Kitajske, na Tajvanu pa so prepričani v nasprotno. In prav zato, ker obstaja samo ena Kitajska Tajvan tudi uradno še vedno ni razglasil odcepitve od Kitajske. Kitajska pa Tajvan še zmeraj smatra za del svojega ozemlja, kljub "de facto" odcepitvi Tajvana leta 1949.

Nova tajvanska vlada pa ta dogovor odkrito kritizira, zaradi česar so odnosi med Kitajsko in Tajvanom kot "de facto" entiteto, ki je za nekatere države sveta tudi prava država precej slabi. Tajvanska predsednica ne želi pristati na predpogoj Kitajske pred novimi pogajanji oziroma na to, da bi obe strani ostali pri politiki "ene Kitajske." Zaradi tega je Kitajska prejšnji mesec pretrgala tudi vse neformalne stike med Kitajsko in Tajvanom.

Analitiki so po incidentu tudi opozorili, da je zamrznitev odnosov pokazala, kako pomembno je vzdrževati tudi odprte komunikacije med obema stranema. Profesor Alexander Huang iz Univerze Tamkang je dejal, da je to še posebej pomembno zato, "da bi zmanjšali možnost napak ali napačnih ocen," kajti v drugem primeru bi lahko "samo čakali, da se zgodi kaj velikega."

Odnosi med državami so napeti tudi zaradi medsebojnega kazanja vojaških "mišic." Tajvan je eden od večjih kupcev najmodernejšega ameriškega orožja saj imajo ZDA s Tajvanom, tesne in zavezniške odnose, kljub temu da so bile v preteklosti prisiljene preklicati svoje priznanje Tajvana kot države . ZDA imajo kljub temu s Tajvanom poseben sporazum, ki entiteti omogoča skoraj enako raven odnosov kot da bi bila država. Ob tem je za tajvansko vojsko z okoli 300.000 pripadniki glavni potencialni sovražnik še vedno "celinska Kitajska" , ki je od Tajvana oddaljena le okoli 180 kilometrov čez Tajvansko ožino.