Katero medijsko hišo bo krokodil Facebook pojedel zadnjo?

"Biti prijazen do krokodila v upanju, da te bo pojedel zadnjega," je menda Winston Churchill definiral "popuščanje". Po tej definiciji so mnoge največje medijske hiše na svetu vsaj zadnji dve desetletji v poslu popuščanja, krokodil, ki jih je, pa se imenuje Facebook. Razlog za to samodegradacijo je preprost: Facebook ima po svetu trenutno 1,6 milijarde uporabnikov, od katerih približno polovica vsak dan obišče svojo stran in ko se priklopijo nanjo, tam preživijo veliko časa. Raziskava Pew Research Centra je pokazala, da ti uporabniki vse več informacij dobijo prek Facebookovega novičarskega toka (News Feed), ne informirajo se več neposredno na spletnih straneh medijskih hiš..

John Naughton nadalje v Guardianu piše, da so na tej podlagi medijske hiše s Facebookom začele sklepati dogovore, da objavlja nekatere oziroma vse njihove novice. Toda s tem še niso rešile problema. Spletne strani medijskih hiš, ki so se pojavile v novičarskem toku Facebooka, so se zelo počasi nalagale, kar je bil problem zlasti za tiste, ki so bili na Facebooku prek pametnega telefona in so morajo za prenos podatkov plačevati. Facebook je ta problem leta 2015 rešil tako, da je medijskim hišam začel ponujati "instant članke". Članki, ki se pojavijo na Facebooku kot instant članki, se res odprejo zelo hitro.

Tako se je prvič zgodilo, da so medijske hiše izgubile nadzor nad distribucijo svojih vsebin, pravi profesorica in novinarka Emily Bell. Profesor George Brock pa opozarja, da se morajo obupani uredniki dogovarjati s Facebokom, naj ga še tako ne marajo ali se ga bojijo, kajti k njemu prehaja vse več njihovih bralcev. Toda ljudje so pozabili, da je Facebook tehnološko podjetje, ne medijska družba. Novinarstvo ga zanima le toliko kot različne vsebine, ki jih uporabniki všečkajo, delijo ali o njih čvekajo.

To so v Facebooku pravkar tudi zelo jasno povedali. Sporočili so, da njihov posel ni izbirati, katere vsebine naj bi ljudje brali, ampak povezovati ljudi in ideje ter povezovati ljudi z zgodbami, ki se jim zdijo najbolj pomembne. Povezovanje ljudi s prijatelji in družino je temeljno načelo Facebooka tako tudi pri distribuciji novic oziroma pri odločanju, katere novice bodo v njihovem novičarskem toku. To je bila osnova pri spremembi algoritma, ki izbira novice, ki so objavljene v njegovem novičarskem toku.

Vsebine, ki jih izberejo in objavijo medijske hiše same, v novičarskem toku Facebooka manj izstopajo, zaradi česar se bo promet na njihovih straneh bistveno zmanjšal. To je pravzaprav napoved, da bo krokodil zdaj pojedel medijske družbe.

John Naughton opozarja, da to, da tehnološko podjetje odloča, kaj bomo brali, ni edini problem. Družbeni mediji določajo vsebine, o katerih ljudje razpravljajo v zaprtem digitalnem sistemu, kar je eden od razlogov, zakaj politika postaja pristranska. Zagovorniki izstopa Velike Britanije iz EU se v tem sistemu pogovarjajo samo z istomislečimi, enako velja za zagovorniki obstanka Velike Britanije v EU.

John Naughton prek Twitterja "spremlja" 800 ljudi, glasoval je za obstanek Velike Britanije v EU in ocenjuje, da je večina ljudi, ki jih spremlja, glasovalo enako. Takoj, ko so se v njegovem novičarskem toku pojavili tweeti v podporo izstopu iz EU, so se nanje vsuli očitki, da so zločesti, slabo informirani ali preprosto trapasti. "Vsi smo v zaprtih sistemih in Facebook je samo povečal raven izolacije tistih zaprtih sistemov, v katerih živijo njegovi uporabniki," pravi Naughton.