Madžari na referendum o beguncih

Madžarski volivci bodo 2. oktobra na referendumu odločali o sprejetju begunskih kvot, je včeraj določil njihov predsednik Janos Ader. Madžarski premier Viktor Orban je sicer že v začetku leta napovedal vprašanje referenduma: “Se strinjate, da sme Evropska unija brez soglasja madžarskega parlamenta predpisati obvezno naselitev Nemadžarov na Madžarsko?“

Če spomnimo, lani je več milijon ljudi z vojnih območij Bližnjega in Daljnega vzhoda vstopilo v EU, večina namenjenih v Nemčijo in druge bogatejše severne države. Madžarska je bila za begunce in migrante, ki so po balkanski poti potovali proti Zahodni in Severni Evropi, ključna prestopna točka v območje schengna, dokler ni Orbanova vlada jeseni zaprla najprej meje s Srbijo in nato še s Hrvaško. Kmalu mu je sledila slovenska vlada s postavitvijo bodeče žice na slovensko-hrvaški meji. 

Septembra je večina držav članic EU potrdila shemo o premestitvi 160.000 beguncev iz najbolj obremenjenih Italije in Grčije v ostale države članice. Madžarska, ki naj bi sprejela približno 2300 prosilcev za azil, je glasovala proti. Decembra sta madžarska in slovaška vlada proti evropski shemi vložili tožbo. Če država svoje kvote ne bi izpolnila, bi morala plačati kazen, ker bi kvoto tako morala izpolniti druga država članica.

Voditelji vzhodnoevropskih držav članic, kot poroča Reuters, nasprotujejo temu, da bogatejše države EU, ki so z liberalnimi politikami privabljale migrante, sedaj silijo razmeroma revnejše države EU k naseljevanju migrantov na svoja območja. Orban to vidi kot politiko izključevanja s strani bruseljskih birokratov, po kateri nacionalne vlade nimajo dovolj suverenosti.

K neposrednemu uporu proti migrantski politiki EU je Orbana spodbudil nedavni britanski referendum, na katerem je 52 odstotkov volivcev glasovalo za izstop iz EU. “Boriti se moramo, da dokažemo ljudem, da je mogoče oblikovati migracijsko politiko EU skladno z nacionalnimi interesi Madžarske. V tej borbi bom rabil močna pooblastila, kar lahko zagotovimo le z referendumom,“ je Orban, čigar interes je ostati v EU, a želi več pooblastil za posamezne države članice, izjavil le dan po brexitu.

Kritiki njegov vzgib vidijo kot težnjo po združenju z antibruseljskimi populisti drugod po Evropi. Orban, od leta 2010 drugič predsednik madžarske vlade, večkrat prihaja navzkriž z EU glede vprašanj, kot so neodvisnost sodišč in centralnih bank, javno je zagovarjal tudi uvedbo smrtne kazni, za begunce v Evropi pa je lani jeseni celo izjavil, da “so videti kot vojska“. 

Madžarski premier pridobiva zaveznike vzhodnoevropskih članic. Slovaški premier Robert Fico je pred kratkim izjavil, da imajo vzhodnoevropske države članice veliko težavo s sprejemanjem Dublinske uredbe, po kateri so članice EU dolžne zaščititi iskalce azila znotraj EU. “Menimo, da če bodo države dolžne plačevati 250.000 evrov za vsakega migranta, čeprav ga nočejo, bo ravno to napeljalo k ločevanju Evrope,“ je še dodal. Orban je odreditev kvot označil za zlorabo oblasti. Po njegovem bodo kvote spremenile kulturno in versko identiteto Evrope, ali povedano nekoliko manj evfemistično – preprečiti želi domnevno islamizacijo. 

Madžarski referendum bo zelo verjetno oportunistično sovpadal z začetki pogajanj o britanskem izstopu iz EU, pravijo kritiki. “Evroskeptične stranke po Evropi sedaj pobirajo sadove brexita, da bi okrepile svojo nacionalno oblast,“ za Reuters pravi analitičarka politike Srednje in Vzhodne Evrope, Otilia Dhand.

Evropska komisija se je na domnevni madžarski referendum odzvala že pred dobrim mesecem in zagotovila, da dogovorjena shema porazdelitve kvot ostaja veljavna in jo morajo države članice v skladu z zakonodajo EU spoštovati.

O napovedi grajenja železne zavese na Madžarskem lani junija>> 

O ping-pongu z begunci lanskega septembra, ko je Viktor Orban napovedal, da bodo vse prihodnje begunce, ki bodo na Madžarskem želeli zaprositi za azil, takoj vrnili v Srbijo>>