Javno pismo

Manj znaš, več veljaš

Zjutraj 11. julija bodo RIC/DIC e-povezave pred kolapsom: obelodanjeni bodo rezultati splošne mature 2016 (rezultati poklicne bodo znani teden dni prej, 4. julija) – spomladanski rok. Odboji na točkovnem trampolinu splošne mature (to je dosežena uspešnost) bodo pisani, kot se za polno življenje tudi šika: v radost in žalost, zakaj pred večino maturantov se bodo odprla višje-, visokošolska ter fakultetna vrata (pri- oz. zaprta bodo ostala za neuspešne). Za marsikaterega zrelostnika bo v igri (skoraj) vse.

Potem bosta pred novinarji dva dni lova na dobre vile in vilake /m. sp./ (zlate maturantke in maturante) ter dvodnevje primerjalnega pogroma nad slabimi (šolami in učitelji) in … že bo tu čas žurnalističnih kislih kumaric: oblast na dopustu, lenuhi za računalniki, ta stari pa s pirom v senci, zakaj delo v pasjih dneh škodi – tudi če po srečnem naključju celo je in za povrhu še pri roki.

Te stavke (povedi) zapisujem, ker bo pa med letošnjimi splošnimi maturanti tudi nekaj takih, ki so šolsko leto 2015/2016 porabili za to, da so z metodo manj je več, pravzaprav s preobračanjem »večne resnice« skušali dokazati, da manj ko znaš, večjo težo imaš. Namreč – ker se z lanskoletnim prenizkim doseženim zbirnikom točk na splošni maturi niso uspeli vpisati na želeno študijsko smer, so izbrali za dosego istega cilja drugo, manj (za njih) zahtevno pot – poklicno maturo. Toda nov način je profitabilnejši.

Za nas – v vse sorte mature posvečene – govorim o stvareh, ki so splošno znane. Tistim, ki so jih zastavili, ali tistim, ki jim službeno stopajo v bran, pa abotnosti ne pridejo do živega. Namreč – z enakim znanjem po različnih poteh pride kandidat do bistveno različno ovrednotenih rezultatov. Kot da je njegovo delo vložek na lotu.

V vednost (in razlago).

Leta 2015 (lani torej) je dijakinja N. V. M. opravila splošno maturo na G VG (predmeti: obvezni SLO, AN, MA, izbirni: BIO, PSI. Dosežene cene (pravzaprav število točk): slovenščina 5 (od 8 možnih), angleščina 3, matematika 3, biologija 4, psihologija 4, skupaj 19 točk. Njena osnovnošolska prijateljica P. L. T. je opravljala poklicno maturo (predmeti: obvezno SLO, STROKOVNI pred. – uradno ime je temeljni strokovno-teoretični predmet (drugi predmet, odvisno od usmeritve), AN (lahko je izbirala med AN/MA) ter IZBIRNI pred. Ocene: slovenščina 6 (od možnih 8), angleščina 4, strokovni predmet 5, izbirni 5, skupaj 20 točk. V tretjem in četrtem letniku (vsaka v svoji šoli seveda) sta obe dosegli enak uspeh. In vpis: na istem študijskem programu je bila Nina odklonjena, Petra sprejeta.

Za kaj pri vsem tem gre? Ne za vrednotenje posameznikov, za merjenje programskih zastavkov, ampak za metodo merjenja pridobljenega znanja. (Naj se , prosim, ciniki vzdržijo, češ da znanje ni merljivo – saj vemo, cinik je človek, ki čveka, ker nima odgovora). Vsi vedo/mo, da je v gimnazijskem programu pač potrebno vložiti veliko več dela, naporov in posredno – tako bi po pameti sklepali – pridobiti tudi več znanja kot v srednji poklicni šoli.

V š. l. 2015/16 je Nina opravila poklicni tečaj na Petrini srednji šoli, letos pa opravila poklicno maturo: z vnovčenim gimnazijskem znanjem (in novim vloženim ukom) je opravila maturitetne izpite strokovne mature iz naslednjih premetov: SLO, AN, STROKOVNI, IZBIRNI, dosežene ocene: 7(od 8 možnih), 5, 5, 5, skupaj 22 točk. Postala je zlata maturantka (na splošni maturi je potrebno za to doseči več kot 30 točk). Temu je dodala še enkrat opravljani izpit iz PSI na splošni maturi (ker je imela pravico dvigovanja ocene) in tako – glej ga zlomka! – pridobila še 5 točk, skupaj torej 27 točk. Z njimi se je mogoče vpisati skoraj na vsako študijsko smer.

Petrin zbirnik je zdaj naslednji: splošna matura 2015 – 20 točk, poklicna matura 2016 – 22 točk /in pridobljena nova izobrazba/ in zlata maturantka, ter poklicna matura z opravljenim 5. predmetom (točk 27).

Za piko na i. Ker je želela splošno maturo tudi Petra, je opravljala v letošnjem letu MA na splošni maturi (v srednji poklicni je imela oceno v razredu odlično) in izpit opravila z zadostno 2. (Praktično skoraj ni dijaka s poklicno maturo, ki bi matematiko na splošni maturi dobil več kot nezadostno 1, zato vsi izbirajo tuji jezik.) Ne bom zastavljal besed o različni izpitni zahtevnosti v programih splošne mature pri enakih predmetih (SLO, AN, MA, IZBIRNI/STROKOVNI, IZBIRNI), razviden je iz gornje preglednice.

Zdaj, pred upokojitvijo, mi je dovoljeno zapisati naslednje: v življenju sem učil v različnih usmeritvah: trgovce, lesarje, gostinske delavce, ekonomske tehnike, v zdravstveni šoli, gimnazijce. Vse sem jih spoštoval in jih cenim, menda tudi nisem bil med slabimi učitelji, ampak solidno povprečen. Da so mi to priznavali tudi dijaki (ki so zelo zahtevno občestvo), se moram zahvaliti sreči, da sem uspel biti svoj učiteljski vek blizu dvema principoma: poštenosti in pravičnosti.

Prav slednje pogrešam v primerih, za katere sem zastavil pero. Ko jemljejo vatel v roke birokrati, sta na pohodu neumnost in krivica.

V Ljubljani od januarja letos v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport deluje Koordinacija za visokošolski izbirni postopek, ki skrbi za odpravo gornjih nelogičnosti, nepravičnosti, nemarnosti … Do sedaj se ni premaknilo še nič, dokončno odločitev pa naj bi po »temeljitem premisleku in izmenjavi mnenj« (najbrž ne samo enem zletu) sprejeli in v funkcijo postavili v letošnjem mesecu oktobru (2016!, naj bo zapisano črno na belem). Pa ne bi zdaj še o tem, da je pred člani koordinacije dolgo vroče poletje (beri počitnice oz. dopust).

Očitno je nekomu strašno veliko do tega, da se bi zgodila rokohitrska šlamparija, če pa je že treba, pa je najbolje, če se bo zgodilo – nič (saj še pomnimo starega dobrega Churchilla: če ne želiš rešiti problema, ustanovi (imenuj) za reševanje le-tega komisijo.

Andrej Makuc, Ljubljana