Bo sporni sporazum CETA uveljavljen s trikom?

Kar je kazalo na preobrat, se je izkazalo za trik. Nič ne pomaga, da bodo o ratifikaciji spornega zunanjetrgovinskega sporazuma med EU in Kanado odločali tudi nacionalni parlamenti držav članic, ko pa želi evropska komisija ta sporazum uveljaviti že prej. »Po sprejetju sklepa sveta bo sporazum CETA mogoče začasno uporabljati. V celoti bo začel veljati s pridržkom njegove sklenitve s strani EU, in sicer prek sklepa sveta z odobritvijo evropskega parlamenta, ter s strani vseh držav članic prek ustreznih nacionalnih postopkov ratifikacije,« predlaga evropska komisija.

Kot opozarja die Zeit to zveni tehnično, ima pa širši domet. Sporazum CETA bo tako dejansko začel veljati že v jeseni letos, če ga bodo potrdili za trgovino pristojni ministri držav članic v okviru sveta EU in poslanci evropskega parlamenta. Tako so bili uveljavljeni že drugi sporazumi, a le v manjši meri, v primeru sporazuma s Kanado pa bi stopilo v veljavo več kot 90 odstotkov njegovih določb.

Tako bi v jeseni stopile v veljavo tudi vse najbolj sporne določbe sporazuma CETA med katerimi je tudi sistem reševanja sporov (ICS), ki kanadskim korporacijam omogoča, da bodo lahko vlagale tožbe proti vladam članic EU na zasebnih arbitražnih sodiščih, če jim njihova zakonodaja ne bo ustrezala. Slovensko vlado bodo recimo tako lahko tožile, še preden bo o sporazumu CETA odločal državni zbor.

To ni teorija, ampak praksa. Rusijo so tuje korporacije na podlagi energetske listine recimo na takšnih sodiščih že tožile in od nje zahtevale odškodnino 50 milijard dolarjev še preden je ruski parlament energetsko listino ratificiral. Začasno uveljavitev pred ratifikacijo je evropska komisija že predlagala za prostotrgovinski sporazum med EU in Južno Korejo. Ta sporazum je tako začasno stopil v veljavo leta 2011, dokončno ratificiran pa je bil šele lani. Evropska komisija se zdaj hvali, da je EU zdaj že uspelo zunanjetrgovinski primanjkljaj z Južno Korejo spremeniti v presežek.

Trik, s katerim evropska komisija želi čim prej uveljaviti sporazum CETA, lahko preprečijo le države članice tako, da zavrnejo predlog za začasno uveljavitev sporazuma. O tem bodo s kvalificirano večino glasov predvidoma 18. oktobra odločali ministri pristojni za trgovino. Za uveljavitev je potrebnih vsaj 16 glasov od 28 ministrov držav članic, poleg tega mora v državah, ki predlog potrdijo, živeti vsaj 65 odstotkov prebivalcev EU. Podpis sporazuma CETA je nato predviden na vrhu EU-Kanada 27. oktobra.

Da je predlog evropske komisije trik, je za spletno izdajo Spiegla potrdil eden od visokih evropskih uradnikov v Bruslju. »Še vedno verjamemo, da je celoten sporazum pristojnost EU«, je dejal. Zato je evropska komisija predlagala začasno uporabo in to v celoti. Za začasno uporabo po besedah omenjenega uradnika ni časovne omejitve, ampak velja, dokler proces ratifikacije ni zaključen. Nihče pa ne ve, kaj bi se zgodilo, če bi kateri od nacionalnih parlamentov ratifikacijo zavrnil, ker za to še ni pravne prakse, predvsem pa tak primer v evropski zakonodaji ni predviden in ni predpisano, kaj to pomeni za veljavnost sporazuma.

Če bodo trgovinski ministri držav članic oktobra začasno uveljavitev sporazuma CETA zavrnili, bo evropska komisija po vsej verjetnosti vložila tožbo na sodišču EU. To sodišče je že prosila za tolmačenje, ali je ratifikacija sporazuma o prosti trgovini med EU in Singapurjem zgolj pristojnost EU ali ga morajo ratificirani tudi nacionalni parlamenti držav članic. Predvideno je, da bo sodišče EU svoje stališče o tem objavilo v začetku leta 2017.