Švedi nočejo več v Nato

Na vrhunskem srečanju zveze NATO v Varšavi so članice želele svetu poslati sporočilo o enotnosti in svoji odločenosti, da se uprejo Rusiji. Ne glede na utemeljena opozorila analitikov po potrebi dialoga z Rusijo, je bil tudi tokratni vrh zveze NATO v Varšavi posvečen predvsem politiki "obkoljevanja" Rusije. Rusijo namreč zaradi dogodkov v Ukrajini baltske države, pa tudi Poljska in Romunija, vidijo kot glavno grožnjo njihovi varnosti. Ob tem pa v istih državah nekritično pozabljajo na veliko vlogo pri razplamtevanju vojne, ki so jo v Ukrajini imeli ameriški ter zahodnoevropski politiki in diplomati. Stalnim trditvam zveze NATO o agresivnosti Rusije se je posmehnila tudi ruska televizija RT, ki je pripravila kratek videozapis z naslovom "Rusija hoče vojno - poglejte, kako blizu našim oporiščem so postavili svojo državo." Iz prispevka je jasno razvidno, da ima zveza NATO veliko več orožja in vojaštva kot Rusija in da so zato obtožbe o nevarnosti, ki jo za članice zveze NATO predstavlja Rusija, očitno neutemeljene.

Ne glede na odločitev zveze NATO, da na vzhodne meje članic, ki mejijo na Rusijo, pošljejo novih 4.000 vojakov, so pogledi na odnose z Rusijo med članicami ostali precej različni. Kljub oceni predsednika ZDA Baracka Obame, da je to srečanje "najpomembnejši trenutek za našo transatlantsko zvezo od konca hladne vojne", ter da "ruska agresija zoper Ukrajino ogroža našo vizijo celotne, svobodne in mirne Evrope", je generalni sekretar zveze NATO Stoltenberg dejal, da si atlantsko zavezništvo želi "smiselnega in konstruktivnega dialoga z Rusijo".

Zadržke zveze NATO do sedanje politike do Rusije je že pred časom pokazal tudi nemški zunanji minister Frak-Walter Steinmeier, ki je že pred srečanjem opozoril, da bi manevri zveze NATO lahko zgolj še podžgali strasti v Rusiji in v članicah zveze NATO ter zato pozval k dialogu. Po njegovi oceni naj bi tudi prihodnji manevri v Evropi "škodili varnosti v regiji".  V pogovoru za časnik Bild am Sonntag je dejal, da je glede Rusije potrebnega več dialoga in sodelovanja, ne pa "vojaškega postavljanja". "Ne bi smeli prilivati olja na ogenj še z novimi grožnjami in vojnimi pozivi. Kdorkoli misli, da bo simbolična tankovska parada na vzhodnih mejah zavezništva prinesla varnost, se moti. Dobili smo dobre nasvete o tem, da naj ne dajemo povoda za nove konfrontacije," je dejal nemški zunanji minister.

Namesto tega je pozval na pogovore z Rusijo in dodal, da bi bilo zdaj "usodno, če bi se skoncentrirali na vojsko ter iskali rešitev samo skozi politiko zastraševanja." Po njegovi oceni mora ob vojaški pripravljenosti obstajati tudi pripravljenost za pogajanja ter da bi zveza NATO morala biti pripravljena na "obnovo diskusije o prednostih razorožitve ter nadzora nad oboroženimi silami za varnost v Evropi." Nedavna raziskava YouGov je pokazala, da se s to njegovo izjavo strinja 64 odstotkov vprašanih Nemcev ter da jo zavrača samo 16 odstotkov vprašanih.

Na podoben način je nemški podkancler Sigmar Gabriel nedavno ocenil, da bi NATO moral spremeniti svojo politiko. "Vprašati se moramo, ali bo svet bolje mesto za življenje če bosta obe strani na mejah izvajali vojaške manevre in se oboroževali" ter ocenil, da je čas za novo "pobudo za razorožitev." Da se "strinjajo z nemškimi stališči" pa je v pogovoru za italijanski časnik Corriere della Sera v sredo potrdil tudi italijanski obrambni minister Roberta Pinotti.

Javne razprave o vlogi zveze NATO po koncu hladne vojne pa so očitno privedle tudi do spremembe javnega mnenja o tem vojaškem zavezništvu na Švedskem. Podpora javnosti za vstop Švedske v zvezo NATO je namreč z 41 odstotkov padla na 33 odstotkov vprašanih, 49 odstotkov vprašanih pa je zatrdilo, da ne želijo, da bi njihova država postala članica zveze NATO. Raziskava javnega mnenja, v kateri je sodelovalo 1000 vprašanih in jo je izvedla agencija Sifo je bila objavljena v Švedskem časniku Svenska Dagbladet.

Po oceni raziskovalcev sprememba javnega mnenja sledi tudi spremembam na vrhu oblasti. kjer so oblast prevzeli socialni demokrati, ki imajo do zveze NATO precej zadržan odnos. Prav volivci Socialnih demokratov, Zelenih in Leve stranke so v raziskavi izrazili svoje največje nasprotovanje vstopu švedske v NATO. Kljub temu nekateri na Švedskem, na primer nekdanji švedski zunanji minister Carl pričakujejo, da bo Švedska zaradi "avtoritarnih tendenc" v Rusiji ter lastnih ekonomskih težav in problemov (očitno zoper voljo večine prebivalstva, tako kot Črna Gora) postala članica zveze NATO v manj kot desetletju.