Poceni denar jasno govori, da moramo zdaj vlagati v javno infrastrukturo

V sedanjih razmerah, ko so v ospredju britanska odločitev o izstopu iz EU ali streljanje v Dallasu, se je težko osredotočiti na dogajanje na finančnih trgih. Še zlasti zato, ker pred vrati ni videti krize. Kljub temu se na trgih v zadnjem času dogajajo izjemne zadeve, kar velja zlasti za trg obveznic. Ker je denar še vedno sveta vladar, moramo biti pozorni, kaj nam trgi skušajo povedati, v New York Timesu piše ameriški Nobelovec za ekonomijo Paul Krugman.

Izpostavlja izjemen padec obrestnih mer. Obrestna mera za 10-letne obveznice, s katerimi se zadolžuje država ZDA, je konec lanskega leta znašala 2,3 odstotka, kar je bilo zgodovinsko nizko. Zdaj ta znaša 1,36 odstotka. Investitorji v obveznice, s katerimi se zadolžuje nemška država, za to ne dobijo nič obresti, ampak morajo za to, da vanje lahko naložijo svoj denar, plačati 0,19 odstotka. To pomeni, da so vlagatelji dejansko pripravljeni vladam dati svoj denar za nič ali za manj kot nič, razlaga Krugman.

Razmere v realnem gospodarstvu v razvitem svetu nam dokazujejo, da obrestne mere še niso dovolj nizke, da bi imele svoj običajni učinek. Medtem ko kot običajno vplivajo na rast na nepremičninskem trgu in v določeni meri tudi na borzi, njihov vpliv ni dovolj velik, da bi spodbudile močno okrevanje gospodarstva.

V preteklosti so bile naložbe v državne obveznice v času nizkih obrestnih mer za vlagatelje zagotovilo varnosti pred bolj tveganimi naložbami. Zdaj tega ni. Premije za vlaganja v rizične obveznice, s katerimi se zadolžujejo podjetja, ki so zrasle med finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008, so ostale precej nizke. Pribitki na obveznice, s katerimi se zadolžujejo evropske države, recimo za italijanske obveznice v primerjavi z nemškimi, so tudi ostali nizki. Tečaji na borzah dosegajo vedno nove višave.

Za zdaj ima precej majhen vpliv tudi odločitev Britancev za izstop iz EU. Tečaj funta je padel, vlagatelji so dvignili denar iz skladov, ki vlagajo v nepremičninski trg v Londonu. Britanski tečaji so še vedno visoki, nobene panike, ki so jo nekateri napovedovali pred referendumom, ni videti. Vse to kaže na nadaljevanje trenda nižanja obrestnih mer.

Več ekonomistov že nekaj časa svari, da bo ves svet postal Japonska, kar pomeni, da bosta trajni problem postala šibko povpraševanje in boj proti deflaciji. Donedavnega so se vlagatelji še vedno vedli tako, kot da pričakujejo vrnitev k tistemu, kar imenujemo normalne razmere. Zdaj so se predali in je vztrajna šibkost postala novo normalno. To pomeni, da bodo obrestne mere za kratkoročne naložbe zelo dolgo časa nizke, enako nizke bodo tudi za dolgoročne naložbe.

Veliko ljudem ni všeč, kar se dogaja, toda dvig obrestnih mer v času, ko je gospodarska rast šibka, bi bil neumnost, ki bi nas pahnila nazaj v recesijo. Politiki bi zato morali sprejeti ponudbo trgov za izjemno poceni financiranje. Na obeh straneh Atlantika države potrebujejo javne investicije. Ceste in železnice so v Nemčiji v slabšem stanju, kot to vidijo ljudje. Zakaj si torej ne bi izposodili denarja po sedanjih zelo nizkih obrestnih merah in ga vložili v njihovo obnovo?

Tisti, ki svarijo pred previsokim javnim dolgom, bi seveda dvignili glas, toda oni so se v zadnjih osmih letih zmotili pri vsem, zato je čas, da jih nehamo jemati resno. Pravijo, da denar govori. Poceni denar ravno zdaj govori zelo jasno in pravi, da je treba vlagati v našo prihodnost, pravi Paul Krugman.